Izobraževanje: Izobraževalni programi za zelena delovna mesta

Zelena
delovna mesta so izjemno pomembna za celotno gospodarstvo, aktivno
jih spodbuja tudi Evropska unija – do leta 2020 naj bi dosegli
visoko stopnjo zelenega zaposlovanja. Ker se v prihodnosti obeta
povečano povpraševanje po zelenih poklicih, je pomembno izbrati
tudi pravo izobraževanje.

Katera
so pravzaprav zelena delovna mesta? »Zelena delovna mesta so
dostojna delovna mesta v zelenem gospodarstvu, predvsem v sektorju
okoljskega blaga in storitev in v ozelenjevanju procesov v drugih
sektorjih, kjer čistejše alternative ne obstajajo,« nam povedo pri
Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. Dodajo,
da zelena delovna mesta prinašajo vrsto sinergijskih učinkov:
ustvarjajo prihranke in nova delovna mesta, ponujajo inovativne
rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi,
prinašajo priložnosti za zmanjševanje javnofinančnih stroškov
oziroma povečanje prihodkov in zvišujejo kakovost bivanja. Kot
še povedo, si je Evropska
unija in z njo tudi Slovenija, zastavila ambiciozen cilj:
75-odstotno stopnjo zelenega zaposlovanja v starostni skupini 20–64
let do leta 2020.

Potencialna
zelena delovna mesta:
–
ekološko kmetijstvo (od pridelave, predelave in prodaje hrane),
–
gozdno-lesna veriga,
– ravnanje z odpadki,
– obnovljivi viri
energije in učinkovita raba energije (gradbeništvo in povezana
industrija, ki proizvaja gradbeni material, elemente, opremo in
materiale),
– trajnostni turizem in
– socialno podjetništvo.

Vključevanje
okoljskih vsebin v osnovne šole

Da
se otrokom in mladostnikom razvije čut za varovanje narave in
okolja, je potrebna prava vzgoja in učni program, zato so pred 16
leti okoljske vsebine začeli vključevati v osnovnošolski učni
program. »Vključili smo jih, ker so se učitelji in otroci začeli
odzivati na spremembe v naravi in na čezmerno onesnaževanje,« nam
pove dr. Natalija Komljanc iz Središča za kakovost in raziskovanje,
Zavoda RS za šolstvo. Sogovornica pojasni, da so okoljske vsebine
vpletli v vse predmete, ker je to kroskurikularna oblika vzgoje in
izobraževanja, in zaključi, da konkretna
šola oz. učitelj avtonomno presodi, kaj zanimivega je v okolju
takrat in v učni proces vključi aktualno vsebino. V tem smislu se
promovirajo odprto učenje, terenske vaje, projektno delo,
vključevanje v konkretne mednarodne oz. globalne akcije. Ko se
učenci odločijo za nadaljnje šolanje, pa imajo več izbire pri
izobraževanju za zelene poklice.

Srednješolski
program naravovarstveni tehnik

Program
naravovarstveni tehnik se izvaja na osmih šolah oz. centrih in je
namenjen tistim, ki jih zanima
narava in procesi v njej, ki naravo vidijo kot način sprostitve,
življenja, ki se v njej radi zadržujejo in bi zato dogajanje v njej
želeli bolje razumeti, ter tistim,
ki bi radi naravo ustrezno
ohranjali, jo varovali in predvsem sprejemali premišljene odločitve
pri posegih vanjo.
Namenjen je dijakom, ki jih zanimajo predvsem naravoslovni predmeti
(biologija in kemija), delo na terenu izven šolskih prostorov in
udeležba na strokovnih taborih in ekskurzijah, kjer pridobijo še
dodatno strokovno znanje.

Marjeta
Vovk, vodja Programskega učiteljskega zbora naravovarstvo na
Biotehniškem centru Naklo – Srednja šola, kjer izvajajo program
naravovarstveni tehnik, predstavi, da se v okviru programa dijaki
učijo analizirati tla, vodo in zrak, zato program priporočajo tudi
tistim, ki želijo delati
v laboratoriju in na terenu.
Prednost programa je, po njenih besedah, da dijake usposabljajo v
realnih situacijah, ki jih bodo kasneje srečali v življenju.
Sogovornica še pove, da je največje potencialno področje za
naravovarstvene tehnike področje
sonaravnega razvoja na podeželju, na področju turizma, kot npr.
vodniki v naravi in na področju izvajanja ukrepov varstva oz.
ohranjanja narave.
Za dijake, ki bi želeli strokovno znanje še razširiti oz.
poglobiti, na BC Naklo ponujajo tudi višješolski
študij naravovarstva – za
pridobitev naziva inženir naravovarstva.

Program naravovarstveni
tehnik izvajajo tudi na Živilski šoli Biotehniškega
izobraževalnega centra (BIC) Ljubljana. Aleša
Drofenik Groznik
iz Živilske šole BIC Ljubljana pove, da morajo imeti dijaki razvito
odgovornost za ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj je program
namenjen ozaveščanju, ohranjanju in razvoju naravnih in kulturnih
vrednot z vidika sonaravnega in trajnostnega razvoja v Sloveniji.
Večina njihovih dijakov se odloča za nadaljevanje šolanja na
višjih in visokih šolah ter univerzah.

Aleša Drofenik Groznik
doda, da naravovarstveni tehnik:

• pridobi sposobnost
  uporabe strokovnega znanja pri reševanju realnih praktičnih
  problemov v stroki,

• upošteva zakonodajo s
  področja naravovarstva,

• prepozna vplive
  delovanja človeka na naravo, okolje in prostor,

• obnavlja degradirana
  območja s tehnološkim pristopom in uporabo ekoremediacij (ponovna
  obnova ekosistema) itd.

Višješolski
program Varstvo okolja in komunala

Višješolski
program Varstva okolja in komunale se izvaja v EDC Zavodu za
strokovno izobraževanje v Kranju in je namenjen vsem tistim, ki
želijo pridobiti znanje s področja okoljevarstva in komunale in že
zaposlenim v javnih podjetjih, ki bi radi svoje strokovno znanje
nadgradili.

Barbara
Kalan, univ. dipl. ped., prof. na Višji strokovni šoli EDC Kranj,
pojasni, da študentje v času študija pridobijo:

• teoretično
  strokovno znanje,

• sposobnost
  uporabe znanja v praksi,

• spretnosti
  vodenja,

• spretnosti
  pisnega in ustnega komuniciranja z vsemi porabniki.

Sogovornica
je prepričana, da morajo ob zaključku študija znati realno
reševati konkretne okoljske probleme na področju oskrbovalnih
sistemov, okoljskih tehnologij, predvsem vodovoda in kanalizacije in
gospodarjenja z odpadki.

Program se izvaja tudi na
Višji strokovni šoli Šolskega centra Novo mesto in je namenjen
okoljsko ozaveščenim rednim študentom, ki so pripravljeni s
tehničnimi rešitvami in okoljskimi tehnologijami odgovorno
zmanjševati vpliv človeka na okolje in naravo. Dr. Matej Forjan,
ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra Novo mesto, zatrdi,
da študijski program študentom omogoča pridobitev širokega nabora
različnih poklicno-specifičnih znanj in kompetenc s področja
varstva okolja in urejanja prostora v gospodarstvu, javnih komunalnih
službah, projektivnih uradih in javni upravi. Sogovornik zaključi,
da je ravno praktična usmerjenost študentov za konkretno delo v
realnem sektorju, ki jih vodi skozi celotni študij, pomemben
potencial njihovih diplomatov.

Univerzitetna
študijska programa Tehniško
varstvo okolja in Okolje

Univerzitetni
študijski program Tehniško varstvo okolja se izvaja na Fakulteti za
strojništvo Univerze v Mariboru na treh stopnjah univerzitetnega
študija – dodiplomski, magistrski in doktorski. Kot pove
izr.
prof. dr. Jure Ravnik, vodja univerzitetnega študijskega programa 1.
stopnje Tehniško varstvo okolja, na Fakulteti
poskrbijo, da v okviru zaključnih del in tudi med študijem študente
vabijo k sodelovanju pri razvojno raziskovalnih projektih, ki
potekajo ob sodelovanju z gospodarskimi družbami. Tako študentje
prihajajo v stik z morebitnimi bodočimi delodajalci in dobijo
možnost, da se že med študijem dokažejo in si zagotovijo delovno
mesto.

Sogovornik
še doda, da so njihovi diplomanti
sposobni prepoznati težave, povezane z okoljem, in organizirati
aktivnosti za njihovo sanacijo, hkrati pa znajo načrtovati,
organizirati, izvajati in nadzirati preventivne dejavnosti v
gospodarstvu in v lokalnih okoljih, s katerimi bodo vplivali na
zmanjševanje človekovih vplivov na okoljske sestavine.

Univerzitetni
študijski program Okolje se
izvaja na Fakulteti za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici.
Študij
temelji na teoretičnem in praktičnem znanju. Kot pove prof.
dr. Urška Lavrenčič Štangar, dekanja Fakultete za znanosti o
okolju Univerze v Novi Gorici, se
študentje
I. stopnje poglobijo v procese v okolju, spoznajo vpliv človeka nanj
in se seznanijo z načeli in metodami varovanja okolja. Študentje
II. stopnje se usmerijo in poglobijo znanja na izbranih področjih
okolja, kar omogoča pester nabor izbirnih predmetov. Diplomanti
okolja so usposobljeni prevzeti dela na raziskovalnih, tehničnih in
upravnih področjih, ki zadevajo okolje.

Zaposljivost
diplomantov programa Okolje

Zaposljivost
diplomantov Okolja na Fakulteti za znanosti o okolju Univerze v Novi
Gorici nam je prestavila dekanja, prof. dr. Urška Lavrenčič
Štangar:

• v
  gospodarstvu kot strokovni sodelavci za ekologijo, učinkovito rabo
  energije, tehnologi in analitiki, skrbniki čistilnih naprav,

• v
  storitvenih dejavnostih: inženiring, svetovanje, projektiranje in
  izdelava naprav,

• v
  upravi: na občinah in uradih,

• v
  raziskovalno-razvojnih dejavnostih: v razvojnih agencijah, regijskih
  parkih, na univerzah, inštitutih).

Po
podatkih Kariernega centra Univerze v Novi Gorici je zaposljivost
diplomantov okolja v enem letu po diplomi približno 80-odstotna, z
uvedbo obveznega praktičnega usposabljanja v 3. letniku pa si
nadejajo še boljših stikov z delodajalci in s tem še boljše
zaposljivosti.

Barbara
Rudolf