Hrana na naših krožnikih je odvisna od biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov
Mednarodni dan biotske raznovrstnosti v Sloveniji obeležujemo od leta 1996. Vodilna misel letošnje obeležitve je »Naša biotska raznovrstnost, naša hrana, naše zdravje«.
Slovenija spada med najbolj biotsko pestre države v Evropi. O tem priča tudi dejstvo, da ima naša država največji delež območij Natura 2000 med vsemi državami članicami EU, ki obsegajo kar 37 odstotkov površine države. Za ohranjanje narave Slovenije pa si še posebej prizadevajo na naših zavarovanih območjih, ki zavzemajo 13 odstotkov površine.
Slovenija biotsko zelo pestra
Na ozemlju Slovenije najdemo okoli 24 tisoč vrst rastlinskih in živalskih vrst, ocene vseh potencialnih vrst pa se gibljejo med 45 in 120 tisoč. Poleg tega je v Sloveniji 800 živalskih in 66 rastlinskih endemičnih vrst, ki jih najdemo le pri nas in nikjer drugje na svetu. Vsi ti kazalci nas uvrščajo med biotsko najbogatejša območja Evrope.
Biotska raznovrstnost upada
Nedavno objavljeno Poročilo Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost (IPBES) kaže, da se je stanje biotske raznovrstnosti in posledično ekosistemske storitve v zadnjih desetletjih po vsem svetu izjemno poslabšalo. Glavni razlogi so v spremembah rabe tal in morij, neposrednem izkoriščanju organizmov, podnebnih spremembah, onesnaževanju in invazivnih tujerodnih vrstah. Trajnostni cilji do leta 2030 z obstoječimi ukrepi ne bodo doseženi, zato bo treba čim prej poskrbeti za bistvene spremembe v ravnanju z naravo.
Opraševalci zagotavljajo kakovostno in raznoliko lokalno hrano
Raziskovalci ocenjujejo, da je od opraševanja žuželk odvisno približno 4/5 samoniklih in kmetijskih rastlin. Po vsem svetu ugotavljajo, da imajo pri tem izjemno vlogo divji opraševalci, med njimi so posebej pomembne divje čebele, to so čmrlji in čebele samotarke. V Sloveniji smo do zdaj našli 564 vrst divjih čebel, med njimi 35 vrst čmrljev, kar glede na velikost države v primerjavi s podatki iz drugih držav kaže na razmeroma velik potencial. Divje čebele so v primerjavi z medonosno čebelo pri opraševanju celo bolj učinkovite. Od opraševanja ni odvisna samo količina, ampak tudi kakovost pridelka. Opraševalce ogroža predvsem uničevanje njihovih naravnih habitatov ter posledično pomanjkanje hrane in gnezdišč, poleg tega pa še bolezni in pesticidi. Poudariti je treba, da so negativne spremembe v okolju za divje opraševalce še bolj usodne kot za medonosne čebele.
Slovenija je leta 2016 pristopila h Koaliciji za promocijo opraševalcev kot ustanovna članica. V skladu s Pobudo EU za opraševalce iz leta 2018 si aktivno prizadeva za izboljšanje znanja o opraševalcih, spopadanje z vzroki za zmanjševanje njihovega števila ter za ozaveščanje o pomenu opraševalcev.
Vir: MOP
