Gregorjevo in “Luč v vodo”

Različne kulture in civilizacije so od nekdaj z različnimi praznovanji obeležile konec zime ter začetek pomladi, s katero se je ponekod začenjalo tudi novo leto, ki je naznanjalo novo rast, toplejše dni in daljši čas dneva. Čas teh praznovanj je bil povezan z gibanjem sonca in lune; šele kasneje so se uradni datumi zapisali v koledar ali pa bili povezani s prazniki verstev.

Gregorjevo

12. marec je Gregorjevo, dan zaljubljencev, ko se »ženijo ptički«. Iz kje izhaja ta tradicija? Ko je veljal še julijanski koledar, je papež Gregor Veliki, prinašalec luči, godoval na prvi spomladanski dan. Ko se je koledarski sistem spremenil iz julijanskega v gregorjevega, se je Gregorjevo pomaknilo nazaj, na 12.3.

Luč v vodo

Predvsem na Gorenjskem je na predvečer Gregorjevega ohranjena obrtniška šega »Luč vodo«, ko se v bližnjo vodo dajo papirnate ali lesene barčice, hišice, cerkve in druge stavbe. To je bil nekdaj znak in sporočilo, da je dan že dovolj dolg in obrtnikom ni več treba delati pri luči.

Korenine tega običaja so stare, najmočnejše pa v Tržiču, Kropi, Kamni Gorici in Železnikih, to je v krajih z močno kovaško tradicijo, kjer so delavci v kovačnicah delali noč in dan. Prav z Železnikov so prvi podatki o tej šegi iz leta 1854. Običaj je bil leta 2016 vpisan v register Nesnovne kulturne dediščine, s čimer je dobil vseslovenski pomen.

V Železnikih bo prireditev »Luč v vodo« v ponedeljek, 11.3. ob 18. uri pred Plnado, razstava maket pa bo v Muzeju Železniki v petek, 15.3., prav tako ob 18. uri.