Gregorjevo in ‘gregorčki’
Z Gregorjevim je povezanih veliko običajev, ki oživijo na predvečer 12. marca. Sveti Gregor je bil papež Gregor Veliki, ki je vpeljal gregorijanski koledar. Po starem, julijanskem koledarju je Sv. Gregor godoval na prvi pomladni dan, zato Gregorjevo še danes ponekod velja za prvi pomladni dan. Sv. Gregorja so častili učitelji in učenci, glasbeniki, bil pa je tudi zaščitnik izdelovalcem gumbov, zidarjem, čevljarjem …
Ko se luč v vodo vrže
Na Gregorjevo je dan že dovolj dolg, da obrtnikom ni bilo več treba delati pri luči. Zato, pravijo, se na Gregorjevo luč v vodo vrže. V Tržiču in okolici so nekdaj čevljarji pripravili stare brezove metle, jih polili s smolo in ovili v slamo. Zvečer, pred Gregorjevim so ob potoku zakurili kres, zažgali metle in jih vrteli v osmicah po zraku. Ko so začele dogorevati, so jih pometali v vodo.
Običaj je bil znan vse do Cerkelj, Šentvida in Domžal, pa tudi v Železnikih, Kamni gorici in Kropi, zato predvsem v teh krajih že tradicionalno obujajo spomin na ta več sto let star običaj, s katerim proslavljajo bližajoči prihod pomladi. Običaj so v preteklih letih na veselje otrok oživili v številnih krajih po Sloveniji. Pri spuščanju domiselno izdelanih ladjic radi sodelujejo predvsem šolarji, ki kar tekmujejo v izvirnosti pri izdelavi svojega »gregorčka«. Ponekod naredijo papirnate ladjice, vanje postavijo prižgane svečke in jih spustijo po vodi. Ali pa na deščice lepijo iz lepenke narejene hišice in cerkvice z izrezanimi okenci.
Igor Fabjan
Foto: Igor Fabjan
