Gostujoča kolumna: Kaj najbolj ogroža trajnostni razvoj Slovenije in čemu se odgovorni organi pozabljajo posvečati?
Živinoreja, užitna odpadna hrana, uvažanje krme in hrane, komunalni odpadki, fosilna goriva: Kaj najbolj ogroža trajnostni razvoj Slovenije in čemu se odgovorni organi pozabljajo posvečati?
Matevž Jeran, magister inženir prehrane
Varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) smo ljudje presegli na naslednjih štirih področjih: raba tal, upad biotske raznovrstnosti in porušeno stanje ekosistemov, porušena dušikov in fosforjev krog ter podnebne spremembe.
Povprečen Evropejec varne meje zmogljivosti našega planeta obremenjuje bolj kot povprečen prebivalec sveta, saj živimo nadpovprečno udobno – smo nadpovprečno razvajeni. Na rabo tal, upad biotske raznovrstnosti ter rušenje dušikovega in fosforjevega kroga najbolj vpliva obsežna živinoreja, na podnebne spremembe pa najbolj vpliva močna odvisnost od fosilnih goriv.
V Evropi/Sloveniji komunalni odpadki, metanje užitne odpadne hrane v smeti in uvažanje hrane nimajo bistvenega vpliva na že presežene varne meje zmogljivosti našega planeta. Za razliko od uvažanja hrane pa ima zaradi deforestacije velik vpliv na planet uvažanje krme za rejne živali – ta vpliv zavzema pomemben in pogosto ignoriran delež vpliva evropske/slovenske živinoreje na planet.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za zdravje (slednje je odgovorno za prehranske smernice) bi zaradi velikega vpliva živinoreje na planet morala pri trajnostnem razvoju odigrati vsaj tako pomembno vlogo kot Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), slednje pa bi svoj “fokus” moralo razširiti. Prav je, da se na MOP veliko ukvarjajo s fosilnimi gorivi, a vsaj toliko bi se morali ukvarjati tudi z živinorejo / trajnostno prehrano, malo manj pa bi se lahko osredotočali na napredek pri ravnanju s komunalnimi odpadki in na ukrepe, ki imajo minimalen vpliv na planet (npr. prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk).
Za nujen ogromen napredek pri trajnostnem razvoju imamo samo okoli 10 let časa in to je premalo, da bi lahko čakali na to, da ljudje začnejo živeti trajnostno sami od sebe. Okolju škodljivim subvencijam, ki olajšujejo uporabo fosilnih goriv in uživanje živil živalskega izvora, je treba narediti konec.
Posodobiti je treba tudi prehranske smernice, saj je ‘Zdrav krožnik’ nazadnje bil posodobljen leta 2009, piramida ‘Z zdravo prehrano in gibanjem do zdravja’ pa leta 2014. Vpeljava trajnostnosti v prehranske smernice bi bila smiselna že letos oz. najkasneje do konca leta 2020, postopno preusmerjanje okolju škodljivih subvencij pa se prav tako lahko začne že letos in konča okoli leta 2030.
Več na: novaprehranskapolitika.idealist.si
