Na leto izgubimo ali nepravilno odvržemo skupno okoli milijardo dežnikov. Ogromna številka, ki jo še podkrepi dejstvo, da bi lahko iz železa, ki ga porabimo za njihovo izdelavo, zgradili več kot 20 Eifflovih stolpov.
Včasih so imeli dežniki dosti večjo vrednost kot v današnjem času kitajske cenene robe. Za dober dežnik so ljudje namenili tudi pol plače in so ga imeli za vse življenje. Danes redko kateri zdrži dlje kot eno sezono, ne da bi se polomil ali pokvaril.
Odvrženi dežniki pa so precejšnja obremenitev okolja, saj so sestavljeni iz različnih materialov, od lesenih držal, kovinskega dela do več vrst plastike, zaradi česar je odpadne dele težko in drago ločeno zbirati in jih reciklirati. Poliester, ki nas varuje pred dežjem, se razgrajuje tudi do 100 let.
Popravila dežnikov niso več aktualna, saj so dežniki poceni potrošna roba. Se jih pa še vedno poslužujejo tisti, ki prisegajo na kakovost. Ti lahko obiščejo Dežnik Marije Lah v Ljubljani ali Dežnikarstvo Jenko v Kranju in tako poskrbijo za en dežnik manj med odpadki.
Omislimo si lahko tudi „eko dežnike“, na primer dežnik Brelli, narejen iz biorazgradljivih materialov, ali Gingkoumbrella dežnik, ki je v celoti iz polipropilena in se 100% reciklira.
vir: http://ginkgoumbrella.com/
