Dan teric lanu
<![CDATA[
V Železnikih, natančneje v Davči na kmetiji Pr Vrhovcu bo 20. in 21. avgusta pestro dogajanje: Dan teric, etnološka in kulturna prireditev, ki jo pripravlja Turistično društvo Davča. Domačini ob tej priložnosti obiskovalcem prikažejo stare običaje in navade, povezane predvsem s
predelavo lanu.
Poleg prikaza predelave lanu v platno, bo v soboto potekala zadnja tekma za državno prvenstvo
v ročni košnji trave. Premierno bo prikazan tudi novi film o Davči režiserja Janeza Habjan z
naslovom ‘Davča in lan’. Prav tako bodo sodelovali zastopniki lokalnih
pridelovalcev hrane in pijače. V nedeljo pa bodo Davče obiskala starodobna
vozilla in starodobni motorji iz Gorenjske in Primorske.
Prireditev ima velik pomen za ohranjanje bogate dediščine teh krajev
“V Davči so tja do konca 60-tih let
prejšnjega stoletja na vsaki večji kmetiji sejali lan, ga trli,
predli na kolovratu in tkali platno. Vendar pa je s prodorom umetnih
vlaken na tržišče ta dejavnost na podeželju pričela izumirati. Z
namenom ohranjanja opravil in običajev, povezanih s predelavo lanu,
je takratno turistično društvo pričelo s prireditvijo Dan teric.
Po nekajletni prekinitvi delovanja društva, so ga krajani leta 1999
ponovno ustanovili in s tem tudi oživili ta že skoraj pozabljen
običaj,” pravijo na TD Davča.
“V Davči so tja do konca 60-tih let
prejšnjega stoletja na vsaki večji kmetiji sejali lan, ga trli,
predli na kolovratu in tkali platno. Vendar pa je s prodorom umetnih
vlaken na tržišče ta dejavnost na podeželju pričela izumirati.”
Na prireditvi s pomočjo naravnega
ambienta zagotavljajo nepozabno potovanje v preteklost. Vaščani in vaščanke na starih
orodjih prikažejo celoten proces predelave lanu od bilke do platna.
Pri tem so oblečeni v stara oblačila, obiskovalce pa seznanijo tudi
z zanimivimi običaji in navadami. “Pri organizaciji prireditve
sodeluje praktično cela vas. Delo je izključno prostovoljno; lahko
bi rekli, da temelji na dobri volji Davčarjev ter dobrih sosedskih
odnosih,” poudarijo organizatorji.
TD Davča: “Lan se je vedno pulil (in ne žel),
saj bi sicer uničili vlakna, sušili so ga v kozolcu, nato pa
razprostrli po njivi, da je godil. Sledilo je dodatno sušenje lanu v
laneni jami, kjer je moral biti gospodar zelo previden, da se lan ni
vžgal. Sledilo je že prej omenjeno trenje lanu, kjer običajno
delajo le dekleta, fantje pa so jim nagajali. Sledi mikanje, nato pa
predenje na kolovratu. Boljši lan je šel za obleke, prte, kuhinjske
krpe, posteljnino, najslabši pa za vrvi. Na sami prireditvi domačini
prikažejo tudi ta postopek. Danes se na žalost s predelavo lanu ne
ukvarja več nobena domačija v Davči.”
Foto: davca.si
]]>
