Čas ognja v bučah

31. oktober za nekatere ni le praznični dan reformacije, ampak tudi priložnost za nenavadno zabavo – noč čarovnic. Ta stari keltski običaj (samhain) si v dobi komercializacije zadnja leta vedno bolj vztrajno utira pot tudi k nam. Po njem se na večer pred vsemi svetimi duhovi vseh, ki so umrli v tem letu, poslavljajo od našega sveta.

Noč hudobnih stvorov

Duhovi neslišno odplavajo skozi noč proti nebu in zapustijo vedno bolj neprijazno pokrajino, v katero se je priplazila jesen. A v tem času lahko iz sveta umrlih prihajajo tudi hudobni stvori. Tako noč čarovnic predstavlja praznovanje vampirjev, duhov, zveri na dolgih nogah in drugih nenavadnih bitij, ki ponoči delajo hrup. V želji, da bi se obvarovali pred njimi, so si ljudje nekoč nadeli strašljive maske, kar, sicer iz drugačnih razlogov, ponekod počnejo še danes…

Buča je bila sprva repa

Nepogrešljive spremljevalke noči čarovnic so buče, ki so povezane z legendo o irskem kovaču. Ta je pretental hudiča, da ni prišel v pekel. Od tam pa je dobil žareče oglje in ga spravil v izdolbeno repo, da mu je svetila ponoči. Sčasoma je repo nadomestila buča…

Rezljanje – družinska zabava za deževen dan

Buče, še posebno tiste največje, je mogoče z malo spretnosti izrezljati tako, da dobijo bolj ali manj strašljivo podobo. Tako umetelno izrezljane dobesedno oživijo, ko v njih zagori sveča in s tem ponoči že od daleč strašijo ali pa navdušujejo obiskovalce…

Igor Fabjan