Leta 1949 so v družinskem danskem podjetju LEGO izdelali predhodnice današnjih kock, od leta 1958 pa izdelujejo takšne, kot jih poznamo še danes. Počasi so jih nadgradili v revolucionarni igralni sistem.
V šestdesetih letih so kockam dodali kolesa, zobnike in električne motorje. V osemdesetih letih so dodali pnevmatične elemente, razvijala se je elektronika, konec devetdesetih let so začeli uporabljati mikrokrmilnike, ki omogočajo izdelavo robotiziranih igrač z motorji in tipali. Te s pridom uporabljajo na nekaterih šolah in s tega področja celo prirejajo tekmovanja.
Pomembne inovacije
Ker so Legovi korporaciji že potekli številni patenti, se proti konkurenci borijo z ustvarjanjem novih oblik in kompletov kock. Poleg klasičnih setov je na voljo več kot 20 linij z junaki iz različnih področij, za zahtevnejše so tu kompleti iz programov Technic, Bionicle, Mindstroms in Architecture. Linija ima v zbirki najbolj znane zgradbe iz ZDA, Evrope in Azije.
Pri Lego Architecture že nekaj let sodeluje tudi slovenski arhitekt Rok Žgalin Kobe.
Lego svoj uspeh dolguje otrokom in zato del dobička namenja za pomoč otrokom
LEGO kocka se je od svojega nastanka uveljavila na vseh koncih sveta. Razvila se je v igračo, ki spodbuja otrokovo ustvarjalnost, domišljijo, smisel za oblikovanje v prostoru in konstrukcijo. Kar okrog 90% gospodinjstev razvitega sveta z otroki mlajšimi od 14 let se ponaša vsaj z enim kompletom lego kock. Do danes so naredili toliko kock, da bi jih lahko vsak prebivalec Zemlje prejel več kot sto. Družba Lego Group ima danes okoli 10.000 zaposlenih, svoje izdelke pa prodaja v 130 državah.
LEGO, ki svoj uspeh dolguje otrokom, se jim skuša oddolžiti na prav poseben način: del čistega dobička je namreč namenjen delovanju neprofitne fundacije za pomoč otrokom po vsem svetu. Fundacija vzpodbuja učenje skozi igro, kar otrokom pomaga razvijati ustvarjalnost.
Igor Fabjan
