50 odtenkov modre v središču Ljubljane
Na začetku promenade na Slovenski cesti s pogledom na Alpe stoji Cyanometer. Monolit, ki meri modrino neba in prikazuje kakovost zraka v Ljubljani. 3,3 metra visoka
instalacija Martina Briclja Barage je kot instrument ozaveščanja o kakovosti zraka postavljena v okviru aktivnosti Ljubljane, Zelene prestolnice Evrope 2016.
Instalacija Cyanometer je poklon izvirnemu cyanometru, preprostemu orodju, ki ga je leta 1789 zasnoval švicarski fizik in alpinist Horace-Bénédict de Saussure, ki se je kot znanstvenik ukvarjal z raziskovanjem atmosfere. Z njim je vsak dan meril modrino neba, in tako skušal napovedati vreme. S svojim cyanometrom je sistematično to modrino dokumentiral in ugotovil, da jo določata vlažnost zraka in gostota razpršenih delcev v zraku.
Osrednji del Baragove instalacije tvori de Saussurjeva merilna skala, sestavljena iz 53 odtenkov modre barve, ki jih lahko primerjamo z dejansko modrino neba. Cyanometer je hkrati monument in program, ki periodično fotografira nebo in fotografije nalaga na spletno stran, kjer identificira ustrezen odtenek modrine na de Saussurjevi barvni skali. Na spletni strani nastaja poseben arhiv in retrospektivni koledar modrin, ki dokumentira spremembe v našem okolju. Prikazuje stopnjo onesnaženosti zraka in v primeru onesnaženosti nakazuje njen glavni vir.
Cyanometer je energijsko popolnoma samozadosten, saj za delovanje uporablja sončno energijo.
Zakaj je nebo modro?
Sončna svetloba je sestavljena iz vseh barv barvnega spektra. Na jasen dan kisikove in dušikove molekule v naši atmosferi, zaradi razlik v valovnih dolžinah, različno sipajo svetlobo na posamezne barve. Modra barva se na primer bolj razprši kot rdeča. Barva, ki jo vidimo, torej ni nič drugega kot na molekulah razpršena svetloba. Večje število delcev v atmosferi še bolj razprši svetlobo in to povzroči spremembo modrine v barvi neba.
Sodobni monument ali futuristična instalacija
Cyanometer je nov nonument iz serije Nonumentov Martina Briclja Barage. Nonumenti so serija futurističnih, znanstveno fantastičnih in utopičnih instalacij in objektov v javnem prostoru. Zadnji, imenovan Moonolith, je stal na Trgu republike med 3. decembrom in 3. januarjem. Tako imenovani monument luni in zvezdam je na svoji površini odslikaval Luno in konstelacije zvezd, odzival pa se je tudi na mimoidoče. S svojo preprosto zasnovo se instalacije vračajo k neposrednemu stiku z okoljem in nas opominjajo na povezanost človeka z naravo.
Fotografije: Iztok Medja
