<![CDATA[Letos mineva 25 let od podpisa Alpske konvencije, kar ima za Slovenijo poseben pomen, ne le zaradi gorskega sveta, ki ima v Sloveniji posebno vlogo, temveč tudi zato, ker je bila Alpska konvencija eden prvih dokumentov, pri katerih je Slovenija sodelovala kot samostojna država.
Alp s svojo biotsko raznovrstnostjo, vodnimi in lesnimi zalogami, raznolikimi tradicijami, jezikovno pestrostjo ter mnogimi prvinami snovne in nesnovne kulturne dediščine predstavljajo prepoznavno 'alpsko kulturo' in so naravni, kulturni, življenjski in gospodarski prostor za 14 milijonov prebivalcev in privlačna turistična destinacija za več kot 120 milijonov gostov letno.
Dan Alpske konvencije
Pomen in vloga Alpske konvencije se v veliki meri odraža predvsem v tem, koliko je uporabna in prepoznana v lokalnem okolju. Slovenija je za večjo vidnost in prepoznavnost na lokalni ravni pred 7 leti pričela z Dnevom Alpske konvencije.
Na ta dan Ministrstvo za okolje in prostor, ki je v Sloveniji pristojno za njeno izvajanje, skupaj s partnerji, društvi, združenji, lokalnimi skupnostmi, zavarovanimi območji, institucijami in lokalnimi skupnostmi organizira dogodek, posvečen predstavitvi konvencije, usmeritvam, dobrim praksam, ki jih v Sloveniji ni malo, organiziranih pa je bilo tudi nekaj posvetov o aktualnih razvojnih izzivih v Alpah in gorskih območjih.
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je ob 25-letnici poudarila: “Alpska konvencija gradi na povezovanju področij in akterjev, spodbuja iskanje stičnih točk in ustvarjanju sinergij v prostoru s ciljem ustvariti prepoznaven in dobro delujoč prostor po meri človeka ter ob tem ohraniti kulturno dediščino, naravo in krajine – vse tisto, kar Alpe dela edinstvene v Evropskem in svetovnem kontekstu.”
Vir: MOP]]>
