Ne dovolimo, da starejši menijo, da smo pozabili na njih!

22. marca, 2020
Osamljeni starejši v času izolacije zaradi koronavirusa

Kako to težko obdobje v času koronavirusa preživljajo starejši? Menijo, da smo nanje pozabili? V društvu Srebrna nit z zaskrbljenostjo spremljajo stanje in razmere v zvezi s koronvirusom posebej stanje v domovih starejših in tudi stanje vseh starejših, ki bivajo sami doma in so prikrajšani za nekatere ustaljene oblike pomoči.

Ob tem so objavili javno pismo vladi in javnosti: “Ne dovolimo, da starejši preživljajo to težko obdobje v prepričanju, da smo pozabili na njih!”  Objavljamo javno pismo, podpisane predednice Srebrne niti, Biserke Marolt Meden.


Skušamo razumeti kritično situacijo v državi in prizadevanja stroke ter politike, da bi se stanje čim prej normaliziralo.

Žal pa imamo premalo informacij, kako poteka pomoč zaposlenim in stanovalcem v domovih starejših, še manj pa, kaj starejši v tem času doživljajo na svojih domovih.

Vsi klici in elektronska sporočila sorodnikov na naš naslov govorijo o tem, da oskrba v domovih starejših ni zadostna, ker je zaposlenih veliko premalo. Že pred epidemijo je bilo močno pomanjkanje kadra, sedaj so te številke skrb vzbujajoče, saj je del zaposlenih v samoizolaciji ali pa so odsotni zaradi drugih vzrokov. Izolacija oziroma omejitev gibanja stanovalcev znotraj doma namreč posledično zahtevata še več ljudi.

Osebje, ki skrbi za okužene stanovalce s koronavirusom, ne bi smelo skrbeti za tiste stanovalce, ki te okužbe nimajo. Po naših informacijah tega ni mogoče zagotoviti, saj osebja ni, tisti, ki so ostali, so pa močno preobremenjeni.

Imamo informacije, da so srednje zdravstvene šole in zdravstvene fakultete prekinile obvezno prakso v domovih, kar pomeni, da je kadrovska stiska še hujša. Zavedamo se, da so zaposleni v stiski, saj so razpeti med delom in domom, kar pogojuje še strah, da bodo morebiti prenesli okužbo domov. Razumemo tudi stisko vodstev zavodov.

Nepopravljiva škoda zdravju starejših?

Ker sorodniki ne smejo priti svojim najbližjim na pomoč za najnujnejšo oskrbo (socialni stik, hranjenje, skrb za hidracijo, mobilizacija), se bojijo, da bo narejena nepopravljiva škoda zdravju starejših.

Zanesljive študije govorijo o tem, da pomanjkanje socialnih stikov pri starejših, še posebej kroničnih bolnikih, vodi v stres in zmanjšanje odpornosti, resno je prizadet imunski sistem in to lahko vodi v prezgodnjo smrt.

Vsi starejši v sobah nimajo televizorjev in so v popolni osami, v enoposteljnih sobah praktično v samici in so popolnoma odvisni od preobremenjenih zaposlenih.

Kjer se je v domu starejših že pojavil koronavirus, so prepovedani tudi stiki med oskrbovanci v socialnovarstvenih zavodih. Zaposleni imajo več dela, ker strežejo hrano po sobah. Sprašujemo se, kdo pomaga pri prehranjevanju in pitju stanovalcev ob enakem, oziroma manjšem številu zaposlenih?

Socialno šibki so brez vseh stikov

V nekaterih socialno varstvenih zavodih starejše pripeljejo pred stekleno steno ali na balkone, da lahko vzpostavijo neke vrste kontakt s sorodniki. Drugje je to prepovedano. Predlagamo, da se to enotno uredi v dobro starejših, če je le mogoče.

Vsi starejši tudi nimajo mobitelov ali telefonskih aparatov v sobah, ker vse to stane, kar pomeni, da so socialno šibki brez vseh stikov z zunanjim svetom.

Slišali smo, da bodo zapornikom v zaporih kupili dodatne TV aparate in jim razdelili brezplačne mobi kartice, da bodo ostali v stiku s sorodniki in zunanjim svetom. Sprašujemo, kaj bodo naredili za starejše?

Popolna karantena ni mogoča

Veliko prezgodaj so nekateri socialno varstveni zavodi prepovedali vse obiske in večina zavodov kasneje ni upoštevala priporočila Ministrstva za zdravje, da so možne tudi izjeme. Torej so bili starejši v nekaterih domovih že veliko pred uradno prepovedjo popolnoma izolirani.

Popolna karantena v domovih starejših namreč ni mogoča. Prepoved obiskov je veljala samo za sorodnike, ki so bili pred epidemijo pomoč preobremenjenim zaposlenim v domovih in podpora najbližjim, medtem ko so zaposleni po opravljenem delu hodili domov in živeli normalno življenje. Na ta način je možen prenos okužbe z njihove strani.

Sprašujemo, kako so zaposlene in stanovalce dodatno seznanili z nujnimi ukrepi pred okužbo? Kdo zaposlenim sedaj nudi strokovno podporo?

Dodatni kadri in dodatno plačilo!

Kako lahko v domu, kjer je več kot deset zaposlenih v samoizolaciji, trdijo, da je brez dodatnega kadra za njihove oskrbovance dobro poskrbljeno? Tega ne verjamemo.

Zahtevamo, da se socialno varstvenim zavodom zagotovi dodatni zdravstveni in oskrbovalni kader in oskrbovancem ter zaposlenim nudi strokovna pomoč. Pozdravljamo dodatno plačilo za zaposlene.

Nujno naj se nabavi televizorje (če jih imajo v skladiščih od umrlih stanovalcev, naj jih takoj namestijo po sobah) in nujno naj se jim omogoči telefonski stik z bližnjimi in sorodniki, tudi po skyp-u.

Naj ne umrejo v prepričanju, da so jih njihovi bližnji zapustili in pozabili!

Nekateri socialno varstveni zavodi vozijo svoje oskrbovance na vrtove, a nekateri starejši že več kot 14 dni niso bili na svežem zraku. Gibanje na svežem zraku ob upoštevanju vseh ukrepov ni prepovedano, kvečjemu priporočljivo. Bodo kakšna priporočila v zvezi s tem izdana na generalni ravni?

Vemo, da starejši kronični bolniki umirajo, vendar naj ne umrejo v prepričanju, da so jih njihovi bližnji zapustili in pozabili!

Pomisliti moramo tudi na psihične stiske

Nova vlada je obljubila rešitve pri nujni skrbi za starejše v času epidemije, kot na primer nujno dobavo zaščitne opreme in testov za koronavirus, a to ni dovolj. Še je čas, da pomislimo tudi na psihične stiske, ki nastajajo zaradi popolne izolacije in zapuščenosti.

Zato konkretno predlagamo, da se ob prerazporejanju zaposlenih (in študentov) zlasti v zdravstvu (zdravstvena nega, fizioterapija, delovna terapija, medicina, sanitarno inženirstvo, laboratorijska medicina, klinična psihologija, pa tudi sociala) odredi, da pomagajo v socialno varstvenih zavodih, recimo pri osnovnih življenjskih aktivnostih, kot so: hranjenje, pre/oblačenje/slačenje, higienska obravnava, gibanje, varovaje, družabništvo in tudi v strokovnih aktivnostih, ki jih stanovalci potrebujejo.

Naj spomnimo, da so prenehali z delom zobozdravniki (mnogi s koncesijo, torej gre za javno zdravstvo), kar pomeni več sto zobozdravnikov in zobozdravstvenih asistentov/tk, ki so v izhodiščni izobrazbi zdravniki in tehniki zdravstvene nege in imajo strokovna znanja s področja zdravstvene obravnave, pa čakajo nekje doma, razen tistih, ki so jih morda že kam prerazporedili.

In seveda študenti vseh zdravstvenih smeri: v drugih državah jih ob krizi vključujejo, pri nas so jih takoj s prekinitvijo pedagoških procesov v skladu z uredbo/sklepom odpoklicali. In to zdrave, mlade ljudi z dobrim imunskim sistemom in že nekaj izkušnjami v zdravstvenem sistemu, zlasti tisti od drugega letnika študija naprej.

Edinstvena priložnost za medgeneracijsko solidarnost

Kje je medgeneracijska solidarnost, sedaj je edinstvena priložnost, da epidemijo spoznajo v realnosti in ne samo v učbenikih, zato pozivamo, da se vse zdrave študente višjih letnikov zdravstvene smeri in mlade zdravnike pokliče na delo v socialno varstvene in zdravstvene zavode.

Imamo pa tudi še prostovoljce, in upamo, da jim bodo dovolili, tudi ob usposobljenem kadru, ki bi ga lahko premestili iz nedelujočih ambulant, da priskočijo na pomoč.

Uspešno, zdravo in hvala vsem, ki se trudite vsak dan.


Danes so o tem na Ministrstvu za zdravje objavili, da je minister za zdravje Tomaž Gantar skupaj s sodelavci v zadnjih dneh intenzivno usklajeval in pripravil vrsto ukrepov v zdravstvu, ki omogočajo, da so javni zdravstveni zavodi in njihovi zaposleni ustrezno pripravljeni na obravnavo okuženih in obolelih pacientov. Glede organizacije dela v socialno varstvenih zavodih Ministrstvo za zdravje sodeluje z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

“Stanje na terenu obvladujemo in se v nadaljevanju iskreno se zahvaljujemo vsem zdravstvenim delavcem in osebju v socialno varstvenih zavodih, ki nesebično nudijo medicinsko in ostalo strokovno pomoč, predvsem pa so v teh izjemnih in težkih trenutkih sočutni in požrtvovalni. Storili bomo vse, da bo njihovo delo teklo čim bolj nemoteno in razbremenjeno. Skladno s tem zagotavljamo vso potrebno pomoč najbolj ogroženim in kriznim središčem. Prav tako smo za zagotavljanje strokovne medicinske pomoči skupaj z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pozvali prostovoljce k aktivni vključitvi.”

(Visited 141 times, 1 visits today)