Varnost na cestah se v Sloveniji meri po številu prometnih nesreč in mrtvih udeležencev. In glede na statistične podatke se postopoma izboljšuje. Lani smo po podatkih policije zabeležili 92 smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, kar je 12 manj kot leto poprej, in prvič pod 100. Za primerjavo: v letu 2009 je bilo mrtvih 171 udeležencev v cestnem prometu. Vzroki pa so še vedno isti, največkrat neprilagojena hitrost.
O varnosti na cestah smo se pogovarjali z Andrejem Juričem iz Sektorja prometne policije.
Andrej Jurič, Sektor prometne policije: »Udeležencem v prometu polagamo na srce, da naj bodo v prometu strpni, naj spoštujejo cestno prometne predpise in predvidevajo različne situacije, ki se lahko pripetijo v prometu. Na pot naj gredo spočiti v ustreznem psihofizičnem stanju. Bodite spoštljivi do vseh drugih udeležencev v prometu!«
Katere ukrepe smo v Sloveniji sprejeli oz. izvedli, zaradi katerih se je prometna varnost izboljšala?
Od pozitivnih ukrepov bi izpostavil izboljšanje in rekonstrukcije vozišč, gradnje novih cest, povečano preventivna dejavnost, organiziranje delavnic z naslovom »Prometna izkušnja kot nasvet«, poglobljeno sodelovanje med ministrstvi (Ministrstvo za notranje zadeve, pravosodje, zdravje, infrastrukturo), preventivna dejavnost ministrstev. Tudi zakonodaja, ki zajema cestni promet se je vseskozi zaostrovala.
Kateri ukrepi pa so se izkazali za neučinkovite?
Opažamo, da je v zadnjih spremembah zakonodaje vedno več izjem od določenega pravila, kar pa slabo vpliva na varnost cestnega prometa. Na primer izjema pri pridržanju alkoholiziranega voznika, izjema odložitve izreka sankcije prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prav tako sam prekrškovni postopek ne dosega svojega namena, zaradi kateregaje bil uveden (hitro, enostavno in učinkovito), saj postopki trajajo preveč časa in so precej zapleteni.
Kaj vse vpliva na izboljšanje varnosti na naših cestah?
Na varnost v cestnem prometu vplivajo naslednji dejavniki:
· Človek: zaznavanje, voznikovo predvidevanje, pričakovanja, izbira hitrosti, vozniške izkušnje,
· Vozilo: leto izdelave, oprema, tehnične značilnosti – preglednost iz vozila, stabilnost vozila, zaviranje;
· Cesta: v naselju, izven naselja, gostota prometa, prometna signalizacija, hrapavost vozišča, torni koeficient …
V kolikšni meri je varnost na cestah odvisna od udeležencev v prometu?
Udeleženci v cestnem prometu so »prvi člen« v verigi varnosti v cestnem prometu. Učinkovitost varnosti v cestnem prometu je odvisna predvsem od vedenja udeležencev samih. Pri ozaveščanju udeležencev v cestnem prometu imajo ključno vlogo izobraževanje, usposabljanje in izvajanje ukrepov. V cestnem prometu pa je potrebno upoštevati tudi človeške napake ali neustrezno vedenje, za kar je potrebno predvideti učinkovite popravljalne ukrepe – stoodstotne varnosti ni. Vsi sestavni deli sistema udeležencev v cestnem prometu, zlasti vozila in infrastruktura, morajo biti čim bolj prijazni do udeležencev v prometu, z namenom preprečitve in omilitve posledic takšnih napak za udeležence, zlasti za najranljivejše.
Kdo so najranjlivejši, najbolj ogroženi?
Najbolj ogroženi udeleženci v cestnem prometu so nemotorizirani udeleženci, kot so pešci (starejši, otroci, invalidi …) in kolesarji. Pod bolj ogrožene udeležence bi lahko dodali tudi voznike koles s pomožnim motorjem in mopedov.
Kako lahko ti sami poskrbijo za večjo varnost?
Za varnost v cestnem prometu najbolj poskrbimo sami zase in to na način, da smo kot udeleženci »pri stvari«.To pomeni, da smo zbrani, znamo predvidevatI situacije, dobro opazujemo potek prometa, ne kršimo cestnoprometnih predpisov, smo vidni, predvsem v nočnem času. Vozniki pa poskrbijo za varnost tudi s tem, da v prometu uporabljajo tehnično brezhibna vozila, pravočasno nakažejo smer vožnje, so psihofizično zanesljivi vozniki ….
Tukaj moram poudariti, da je zakonodajalec v Zakon o pravilih cestnega prometa uzakonil načelo »zaupanja« med udeleženci v prometu, ki govori o skrbi vseh v prometu za nemoten potek, za varen in umirjen promet.
Za varnost v cestnem prometu najbolj poskrbimo sami zase in to na način, da smo kot udeleženci »pri stvari«.
Kateri vzroki so danes glavni za prometne nesreče?
Glavni vzroki za najhujše posledice v prometnih nesrečah so neprilagojena hitrost, neupoštevanje strani in smeri vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti vozil.
Bralec nas je opozoril: »Nesmiselne razlike so, nekaj je kršitev zakona, ki pa sicer ni nevarna, nekaj drugega pa dejansko nevarno početje. Npr. če gre nekdo čez prehod za pešce pri rdeči luči pa čeprav ni daleč nikjer nikogar, ga kaznujejo, če pa nekdo vozi prek 200 km/h in ga radar ne izmeri, ne bodo naredili nič.« Komentar?
Kadar policist prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z ustreznimi tehničnimi sredstvi ali napravami, izda storilcu prekrška plačilni nalog. Pri osebni zaznavi prekrškov policist med ostalimi opravili v postopku ugotavlja tudi okoliščine storitve prekrška. Če ugotovi, da je prekršek neznatnega pomena in storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, posledica pa ni ali ne bo nastala ali pa je ta neznatna, lahko takega kršitelja tudi opozori. Za izrek opozorila mora policist tudi oceniti, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Ko policist opravi vse navedeno, se šele odloči za izrek ukrepa in nič prej. Pred izvedbo ustreznega ukrepa policisti preko evidenc preverijo tudi predkaznovanost storilca prekrška. Pri ukrepanju v zvezi hitrosti pa policisti ne morejo ukrepati brez dokaza v postopku. Kot dokaz se smatra fotografija, izpolnjevanje zapisnika. Ni dovolj, da bi policist po nekakšni »lastni presoji« presodil hitrost vozila in tudi izrekel sankcijo za prekoračitev hitrosti.
Druga bralka nam piše: »Kultura voznikov je porazna, vsak tretji gleda v telefon namesto na cesto.« Bi se strinjali?
Navedenega ne bi primerjali s kulturo voznikov, temveč z neodgovornostjo, gre za slab vzgled, nespoštovanje prometnih predpisov. Živimo v družbi, v kateri ne samo zaradi varnosti do sebe, temveč tudi zaradi varnosti do drugih, pričakujemo zrelo ravnanje voznikov, spoštovanje soudeležencev v prometu. Predvsem pa udeleženci v cestnem prometu pričakujemo, da določeni vozniki z neodgovornim ravnanjem ne bodo ogrožali sebe in pa seveda tudi drugih udeležencev v prometu. Telefoniranje med vožnjo je skrajno neodgovorno dejanje voznikov. Velikokrat se zgodi, da to ugotovijo prepozno, ko je škoda že narejena.
Telefoniranje med vožnjo je skrajno neodgovorno dejanje voznikov. Velikokrat se zgodi, da to ugotovijo prepozno, ko je škoda že narejena.
Veliko ljudi meni, da je na cestah premalo policistov. Preventivno prisotnost policije deluje že psihološko .. Je policija za več prisotnosti na cestah kadrovsko podhranjena?
Dejstvo je, da je policija kadrovsko podhranjena. V Sloveniji je zaposlenih 5564 uniformiranih policistov, kateri opravljajo različne naloge varnosti. Od vseh uniformiranih policistov je okoli 300 zaposlenih na prometni policiji, kar je glede na število kilometrov cest v Sloveniji bistveno premalo. Večina patrulj prometnih policistov se usmeri na cestni križ, na avtomobilske ceste. Zaradi tega jih zelo malo ostane za kontrolo in nadzor prometa na vzporednih glavnih in regionalnih cestah. Tudi podatek, da je bilo v letu 2009 zaposlenih uniformiranih policistov 6.154, pove, da se je število policistov 9 letih zmanjšalo za 590. Do neke mere je mogoče policiste nadomestiti s tehničnimi sredstvi. Vendar je v primeru ugotovitve prekrška s tehničnimi sredstvi postopek tako zapleten, da je popolnoma ne učinkovit in zapleten ter omogoča izigravanje sistema.
Za radarje pa tako ali tako v naprej vemo, kje so. So ta opozorila na radarje z vidika policije dobrodošla?
Seveda so dobrodošla. Policija na terenu deluje tako represivno kot tudi preventivno.Takšna obvestila po radijskih postajah so zelo dobrodošla. Mi ne stremimo k temu, da kaznujemo čim več kršiteljev, temveč da bi zagotovili varnost v cestnem prometu vsem udeležencem ne glede na način nadzora.
Kakšen je vzoren voznik – kako vozi, kakšen je po karakterju?
Vzoren voznik se med vožnjo ne razburja, gestikulira s sredinci, temveč s svojim načinom vožnje zmanjšuje možnost nastanka nevarnosti. Vožnja vzornega voznika je tekoča in varna ter predvideva odvijanje v prometu.
Menite, da bi pomagalo, če bi morali vsi vozniki redno na »osvežitveni« tečaj varne vožnje?
Ker se predpisi v cestnem prometu vseskozi spreminjajo, je vaša ideja o osvežitvenem tečaju varne vožnje sprejemljiva. Npr. v zadnjih letih se je izkazalo, da je krožišče odlična rešitev za boljšo pretočnost v cestnem prometu. Veliko voznikov pa ne pozna pravil vožnje pri vstopu v krožišče, vožnje skozi rondo in izstopu iz njega.
Do kolikšne mere pa na način vožnje, na obnašanje v prometu vpliva karakter voznika?
Mnenja sem, da karakter vpliva na obnašanje v prometu in pa na način vožnje. Do kolikšne mere, pa je preveč strokovno vprašanje.
Kaj pa agresivni vozniki? S čim vse se morajo spoprijemati policisti v prometu?
Policisti pri nadzoru cestnega prometa doživijo marsikaj. Morajo imeti veliko mero spoštovanja do sočloveka in čut, da prepoznajo stisko in osebam temu primerno pomagajo. Policisti moramo poznati ogromno področij iz vsakdanjega življenja, tako praktičnih kot teoretičnih, da ustrežemo vsem željam ljudi, ki so v stiski in potrebujejo našo pomoč. Pomoč ljudem je nekaj zelo pozitivnega v našem poklicu. Druga plat našega poklica pa ni tako svetla. Delo policistov v prometu je navidez manj težavno kot na področju javnega reda in miru, a tudi to področje je zelo nevarno. Postopki z agresivnimi vozniki, ki so nemalokrat tudi pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, so pogosto tudi nevarne, saj so takšne osebe pogosto nasilne, nesramne, žaljive in nepredvidljive. Velikokrat doživimo stvari, ki niso običajne za vsakdanje življenje. To so prometne nesreče s telesnimi poškodbami in smrtjo, samomori v prometnih nesrečah…. Vsaka taka izkušnja pusti pečat v policistovi psihi. Zato morajo biti policisti mentalno zelo močni. Veliko nevarnost predstavlja tudi vremenski vpliv pri našem delu, saj policist v cestnem prometu dela v mrazu, vročini in drugih vremenskih neprilikah. Pri urejanju cestnega prometa policisti velikokrat delajo tudi v večjem hrupu in onesnaženem zraku. Vse to predstavlja veliko nevarnost in izpostavljenost za zdravje policistov.
Psihoaktivne snovi
Vse več se govori tudi o porastu psihoaktivnih snovi, tako zdravil na recept kot drog – kako to vpliva na varnost v prometu? Kako policija preverja prisotnost psihoaktivnih snovi – ne gre za enostaven test, kot je test alkoholiziranosti?
Prepovedane droge pomembno zmanjšujejo posameznikove sposobnosti varne udeležbe v cestnem prometu. Vpliv drog na posameznika med vožnjo se od substance do substance razlikuje vse pa vplivajo na reakcijski čas, možnost presoje in zbranost voznika.
Kadar policist zazna nenavadno vedenje voznika v prometu, v vsakem primeru preveri njegovo psihofizično stanje. Ker je vožnja nezanesljiva v primeru alkoholiziranega voznika in voznika, ki vozi pod vplivom drog, policist najprej opravi preizkus alkoholiziranosti. Če je ta negativen, policist naprej ugotavlja vzroke nezanesljive vožnje v cestnem prometu s tem, da z voznikom opravi postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Postopek je sestavljen iz pregleda osebe in hitrega testa na slino. Če je postopek pozitiven, policist odredi strokovni pregled. Še prej pa o pregledu izpolni zapisnik. O kaznovanju vedno odloča zdravnik z rezultatom strokovnega pregleda, zato napake niso možne.
