Smo v Sloveniji pripravljeni na morebiten hujši potres?

Slovenija sodi med potresno ogrožene države. Na področju potresne varnosti stavb se trenutno odvija več projektov, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju škode v primeru močnejšega potresa. A že potres z magnitudo 6 v Ljubljani bi povzročil tolikšno škodo, da Slovenija sredstev za sanacijo nima.

Najbolj ogrožena območja

»Glede na uradno karto potresne nevarnosti, so najbolj nevarna območja na Bovškem, v Ljubljani in okolici Brežic,« pove prof. dr. Matjaž Dolšek, univ. dipl. inž. grad. s Katedre za konstrukcije in potresno inženirstvo na Fakulteti za gradbeništvo in Geodezijo v Ljubljani.

»Če pa pogledate na karto potresne nevarnosti Evrope, pa je potresna nevarnost po Sloveniji bolj enakomerno porazdeljena,« dodaja. Trenutno se obe karti posodabljata. Dolšek pričakuje, da bodo razlike nato manjše. »Trenutno smo v fazi prehoda med nacionalnimi kartami potresne nevarnosti in evropsko karto potresne nevarnosti, ki je večina članic ne priznava, ker povečuje potresno nevarnost območja, s tem pa se povečujejo stroški gradnje. Vendar je treba biti previden, saj je ključno, da se zagotavlja ustrezna varnost pred izgubo življenja zaradi potresa,« pojasnjuje problem z vidika potresnega tveganja.

Ljubljana ‘čaka’ stoletni potres?

Odkar je minilo 100 let od velikonočnega potresa v Ljubljani (1995), se govori o tem, da lahko v Ljubljani v kratkem pričakujemo nov močan potres. Uroš Svete s katedre za obramboslovje ljubljanske Fakultete za družbene vede pravi, da je rušilni potres v Ljubljani eno največjih tveganj, ki mu je Slovenija izpostavljena.

»Med ljudmi morda res prevladuje prepričanje, da se zelo močni potresi na območju Ljubljane pojavljajo v povprečju na sto let. A to enostavno ni res! Ljubljanski potres iz leta 1895 je imel intenziteto VIII-IX in magnitudo 6,1. Glede na (sicer nepopolne) podatke v potresnem katalogu je bil na območju Ljubljane to največji potres v zabeleženi zgodovini. Po statističnih ocenah se potres take intenzitete na območju Ljubljane pojavlja bistveno bolj poredko, torej bližje na tisoč kot pa na sto let,« ARSO zavrača vsesplošno prepričanje. Rušilnih potresov, kot pojasnijo, ne moremo napovedati v smislu časa in kraja. Zato podajajo le verjetnostne karte, ki povedo, kaj lahko pričakujemo npr. v 50 z verjetnostjo 90 % (kar ustreza povratni dobi 475 let).

Ko o tem ‘čakanju’ na stoletni potres in o tem, katere stavbe so najbolj ogrožene, povprašamo Dolška, odgovori, da je vprašanje zelo nehvaležno: »Nanj je težko odgovoriti z gotovostjo, saj ne vemo, kakšen potres se bo pojavil. Težko govorimo tudi, da je bil velikonočni potres v Ljubljani (1895) stoletni potres. Magnituda Velikonočnega potresa je ocenjena na 6.1. Takšen potres ima verjetno daljšo povratno dobo kot 100 let, vendar ga v prihodnosti ne moremo izključiti. Zato se je treba na takšne potrese dobro pripraviti in graditi potresno-odporne objekte«.

Slovenija katastrofalnega potresa ne bi mogla sanirati sama

Za vse velike naravne ali druge nesreče ima Slovenija izdelanih 10 državnih načrtov zaščite in reševanja za potres, poplave, velike požare v naravnem okolju, jedrsko ali radiološko nesrečo, posebno nevarne bolezni živali, epidemijo oziroma pandemijo nalezljive bolezni pri ljudeh, železniško nesrečo, nesrečo zrakoplova, nesrečo na morju in terorizem.

»V še tako dobro razdelanem načrtu in njegovi uveljavitvi bi razmere v primeru katastrofalnega potresa zelo težko obvladovali in več kot nujna bi bila pomoč iz tujine. Seveda se aktivnosti za tak primer preigrava na številnih vajah sil za zaščito, reševanje in pomoč, vendar Slovenija preprosto nima dovolj velikega strateškega zaledja (tako v prostorskem smislu kot v smislu zmogljivosti in opreme), da bi tako katastrofo obvladala popolnoma sama. Pri potresu pa je težava tudi ta, da bi tak potres gotovo čutile tudi naše sosede. In če bi tudi tam nastala škoda, bi se vsaka država najprej ukvarjala s svojimi težavami, preden bi lahko ponudila pomoč,« razlaga Uroš Svete.

Da ima Slovenija precej omejene vire za vzpostavitev normalnega stanja delovanja družbe v primeru močnega potresa, se strinja tudi Matjaž Dolšek. Pravi, da lahko verjetno računamo na pomoč preko mehanizmov v Evropi, vendar se na takšno pomoč ni pametno zanašati.

V Italiji so imeli precej močnih potresov v zadnjih letih (magnituda nekoliko nad 6). »Potresov s takšno magnitudo pri nas ne moremo izključiti. Za vsak tak posamezen potres v Italiji je bila škoda približno velikostnega reda 10 milijard, to pa je vrednost letnega proračuna, s katerim razpolaga vlada RS. Težko je trditi, da bi bila škoda v Sloveniji enaka. Prav gotovo pa bi presegala zmožnosti Slovenije, da se hitro opomore,« zaključi Dolšek.

Varnost ali ekonomičnost?

Veliko škodo pa lahko povzročijo tudi manjši potresi. »Karta potresne intenzitete s povratno dobo 475 let predvideva za območje Ljubljane intenziteto VIII po evropski potresni lestvici, torej močne poškodbe na stavbah,« povedo na ARSO. Dolšek pa ob tem poudarja, da karta projektnega pospeška tal ne reče ničesar o poškodbah na stavbah: »Projektni pospešek tal odraža stopnjo potresne nevarnosti območja. Kakšni so cilji pri projektiranju in stopnji dovoljenih poškodb, je rešeno v standardu za projektiranje potresno-odpornih stavb. Slovenija je bila prva, ki je 2008 v Evropi uveljavila ta standard. Trenutno se pripravlja nova verzija standarda, pri kateri je Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo zelo aktivna. Težava je, ker se bo verjetno zmanjšala zahteva po varnosti na račun ekonomike. Sicer bodo imele države možnost preko določenih parametrov vplivati na varnost. Proces še ni končan.«

Določeni potresi, kot doda Dolšek, poškodujejo visoke stavbe, drugi spet enoetažne, nizke stavbe. »Precej je odvisno od frekvenčnega sestava potresa, kar pa je odvisno od poteka preloma in tlemi,« pojasnjuje, zakaj je težko opredeliti ogroženost. Novi objekti, projektirani skladno s standardi in grajeni po načrtih, bi po njegovih besedah takšen potres verjetno precej dobro prestali. Bolj ogrožene so večetažne zidane stavbe in stavbe, ki imajo spodnje etaže odprte. Torej takšne, ki se jim nosilnost in togost po višini precej spreminjata. S sodobnimi metodami ocene potresnega tveganja je možno napovedati tudi, kakšna je letna pričakovana ekonomska škoda zaradi potresov. Takšne informacije so po besedah sogovornika zanimive tudi za zavarovalnice.

Problematični starejši objekti

Večina med potresi poškodovanih objektov je starejših, zgrajenih pred letom 1964. »Takrat je bil na območju tedanje Jugoslavije (po potresu v Skopju 1963) sprejet sodoben predpis o potresno odporni gradnji (UL, 1964). V obdobju pred letom 1964 se potresni obremenitvi ni posvečalo veliko pozornosti. Potresne sile so bile močno podcenjene. To še ne pomeni, da so vsi starejši objekti slabi,« pravijo na ARSO. Mnogi starejši objekti imajo po njihovih besedah zadostno potresno odpornost že zaradi svoje arhitektonske zasnove, pa tudi kakovostno izvedeni masivni zidovi so sposobni prevzeti velike potresne sile. »Bistvena pomanjkljivost takrat zgrajenih objektov so med seboj nepovezani zidovi in težke stropne konstrukcije. Zato je pri utrditvi starejših objektov treba povezati zidovje v višini stropov, prav tako pa je treba zmanjšati maso z lažjimi kritinami in odstranjevanjem konstruktivno nepotrebnih polnil v stropni konstrukciji,« dodajo.

»Vedno znova presenečeni, da so poškodovani tudi sodobni objekti«

Verjetnost za porušitev novih objektov zaradi potresa Dolšek opredeli kot majhno, sprejemljivo za družbo. Ljudem se po njegovem zdi samoumevno, da so objekti varni pred potresi. »Pričakovana ekonomska škoda zaradi potresov pa ni zanemarljiva niti pri novih objektih. Dejstvo je, da ta kazalnik lahko precej variira glede na konstrukcijski sistem. Predvsem pa je pomembna zasnova objekta. Običajno imajo arhitekti radi drzne zasnove, kar precej poveča pričakovano ekonomsko škodo, vendar inženirji še ne znajo oceniti tega kazalnika,« razlaga.

Velik del objektov, grajenih po letu 1964, ima po besedah Agencije za okolje RS ustrezno potresno odpornost: »Pričakujemo lahko, da bodo ti objekti sposobni brez porušitve prestali tudi močnejše potrese. Vendar predpisi niso vse – zato smo vedno znova presenečeni, da že pri zmernih potresih poškodovani tudi sodobni objekti. Potres namreč razkriva vse nepravilnosti, ki so se zgodile pri projektiranju ali pri gradnji. Nespoštovanje predpisov, slabo izvajanje detajlov konstrukcije, malomarno izvedbo, prihranek pri materialu itd. vedno razgaljajo, pogosto že šibki potresni sunki.«

Dolšek se ne strinja, da je gradnja po letu 1964 zagotovilo za potresno odpornost: »Ne nazadnje se ARSO demantira v naslednjem stavku, ker so vedno znova presenečeni. Po mojem mnenju so razlike med objekti, ki so bili grajeni v tem obdobju, zelo velike, saj so razlike med standardom iz leta 1964 in tistim iz leta 2008 ogromne.« Doda, da je s sodobnimi metodami te razlike možno ovrednotiti, npr. s certifikatom potresne odpornosti objekta – t. i. potresno izkaznico, kar razvijajo na FGG.

Protipotresno projektiranje in potresne izkaznice

Slovenija je bila prva članica EU, ki je vpeljala projektiranje objektov po standardu Evrokod 8  za potresnoodporno projektiranje objektov. »Ta standard se trenutno prenavlja, pri čemer je Slovenija precej aktivna. Dva strokovnjaka s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo sta bila del projektnih skupin, ki so pripravile osnutek teksta novega standarda,« pove sogovornik. V trenutni različici novega standarda je tako vključeno kar precej znanja iz Slovenije, moč pa je po njegovih besedah pri potrjevanju standarda: »Francija ima pri prenovi standarda velik vpliv in teži k temu, da bi se varnost objektov zmanjšala relativno glede na dano potresno nevarnost. S tem bi Francozi na letni ravni privarčevali več milijard evrov,« pojasni finančno ozadje. A, kot še doda, bo imela kljub temu vsaka članica možnost sama spreminjati več parametrov standard, s katerim vplivamo na varnost objektov.

V okviru projekta ‘Seizmični stresni test grajenega okolja’ na FGG razvijajo metodologijo, s katero bi lahko precej natančno napovedovali škodo (materialno in nematerialno) za potresne scenarije, ki bi se lahko zgodili v prihodnosti. S projektom, ki se je začel junija lani, zaključil pa se bo leta 2020, bodo metodologijo dopolnili tako, da bodo rezultati analiz predstavljeni v obliki potresne izkaznice stavbe. Posredni rezultat analiz na nivoju stavbe bo informacijski model stavbe za potrebe analize potresnega tveganja objekta in grajenega okolja.

V.B.

Članek je bil v celoti objavljen v reviji Lupa, junij 2018.