Koliko odpadnih sveč zberemo in kam odvržemo razgradljive sveče?

Po izjemnem odzivu na članek Razgradljiva sveča – namesto v smeti, nazaj v naravo se nam je oglasil strokovnjak, ki nas je opozoril na, kot je dejal, nepravilnosti v članku – tako glede količine zbranih odpadnih sveč kot glede tega, da bi lahko razgradljive sveče odvrgli med biološke odpadke. Preverili smo.

“V članku so navedeni neresnični in pretirani podatki o količinah odpadkov, ki nastanejo zaradi uporabe nagrobnih sveč. Omenjeno »Potrdilo o biorazgradljivost« Nacionalnega kemijskega instituta v Ljubljani ne dokazuje niti kompostabilnosti omenjene sveče niti tega, da ta ne škodi kompostu. Navodilo kupcem, da naj odpadne nagrobne sveče, ki so omenjene v članku, odlagajo v zabojnik z biološkimi odpadki, je v nasprotju z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami in kaznivo. Trditev, da naj bi bil ta izdelek okolju bolj prijazen pa ni prav z ničemer potrjena oz. dokazana,” nam je dejal doc. dr. Gašper Gantar, direktor Visoke šole za varstvo okolja.

Koliko nagrobnih sveč?

Podatek o nastalih odpadkih zaradi uporabe nagrobnih sveč je prišel s strani sporočila za javnost Okoljsko raziskovalnega zavoda (ORZ), ta pa ga je, kot navajajo, črpal iz Diplomskega dela iz leta 2016. “Letno naj bi se prodalo cca. 23 milijonov komadov sveč – izračun teže pokaže skupno maso, od tega smo odšteli vosek (49% teže). Pri skupni količini odpadkov so bile  upoštevane še druge vrste sveč, kot so steklene, keramične, solarne, kovinske, aluminjaste,  lanterne,  – različna ohišja,” pojasnjuje dr. Marinka Vovk, vodja projktov na ORZ  Nadalje še doda, da je podatek vključeval celotno količino odpadkov, ki torej nastane zaradi uporabe nagrobnih sveč in tradicije okraševanja grobov, kjer se tudi uporabljajo sveče – ne le plastične.

O tem, koliko odpadnih sveč na leto “pridelamo” v Sloveniji smo povprašali nekaj deležnikov. Statistični urad RS in Služba za varstvo okolja na Gospodarski zbornici Slovenije teh podatkov ne vodita.  Z ARSO, kamor so nas napotili po odgovore, smo prejeli sledeče podatke:

Interseroh, podjetje, ki se ukvarja z ravnanjem z odpadki in ki je na spletni strani danes objavilo članek na temo okolja in sveč, v katerem navajajo, da vsak Slovenec letno prižge povprečno 8 sveč, nam je odgovorilo, da točnih podatkov o količini zbranih sveč med leti 2016 in 2018 žal nimajo. Po njihovih grobih ocenah pa se je v omenjenih letih v Sloveniji zbralo približno:

• 2016: 2.400.000 kg sveč,
• 2017: 2.200.000 kg sveč,
• 2018: 2.000.000 kg sveč.

Revizijsko poročilo Računskega sodišča iz oktobra 2017 ‘Sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami‘ navaja podatek, da smo v povprečju v Republiki Sloveniji v letih 2015 in 2016 porabili 6.418.509 kg oziroma 16.046.270 nagrobnih sveč, kar je nekaj manj kot osem nagrobnih sveč na prebivalca na leto.

Kam z odpadnimi – tudi razgradljivimi svečami?

Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/08) ureja ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč kot eno od frakcij komunalnih odpadkov.  Odpadne nagrobne sveče se morajo zbirati v posebnih zabojnikih ob pokopališčih, ločeno od drugih odpadkov, ki nastajajo na pokopališčih in drugih komunalnih odpadkov. Končni uporabniki jih lahko prepuščajo tudi v zbirnih centrih komunalnih odpadkov.

Pa to velja tudi za sveče, ki so biološko razgradljive?

Ministrstvo za okolje in prostor odgovarja: “Odpadne nagrobne sveče so komunalni odpadki s številko odpadka 20 02 03 s seznama odpadkov v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki. Torej gre za nagrobno svečo, ki jo imetnik (obiskovalec pokopališča) zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Namen uredbe je, da proizvajalci sveč za vse odpadne nagrobne sveče, ki nastajajo v RS, na svoje stroške zagotovijo zbiranje od izvajalcev javne službe zbiranja in upravljavcev pokopališč ter za vse zbrane odpadne nagrobne sveče na svoje stroške zagotovijo predelavo (tudi biorazgradljive odpadke je treba obdelati skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Morebitni ostanek (stopljeni vosek na primer) po gorenju sveče je treba obravnavati skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami.”

Kdo določa, ali lahko nek odpadek odvržemo med biološke odpadke?

Med biološke odpadke, ki se v okviru izvajanja javne službe zbiranja komunalnih odpadkov zbirajo po sistemu od vrat do vrat, sodijo biorazgradljivi kuhinjski odpadki (številka 20 01 08) in biorazradljivi odpadki, ki se uvrščajo na klasifikacijski seznam odpadkov pod številko 20 02 01.

Ob tem Ministrstvo dodaja, da so na trgu številni izdelki, ki nosijo oznako biorazgradljivi (tudi biorazgradljiva plastika): “Pogoje biorazgradljivosti za plastične izdelke določata standarda, ki določata zahteve za razgradnjo v aerobnem (industrijsko kompostiranje) ali anaerobnem procesu : EN 13432 za plastično embalažo, EN 14995 za druge predmete (izdelke) iz plastike. Izjavo o skladnosti s temi standardi pa dajejo njihovi proizvajalci.”

Kot so povedali v Semenarni, je vir podatka o razgradljivosti sveče proizvajalec, to je Green Solution.

“Seveda se postavlja razmislek, da naj bi sveče, primerne za kompostiranje, sodile v rjav zabojnik. Zakonodaja pa ne predvideva spremenjenega načina zbiranja. Odpadna nagrobna sveča ni odpadek, ki naj bi ga odvrgli v bio zabojnik, saj proizvajalci sveč ne plačujejo (oz. ne prispevajo k plačilu) zbiranja teh odpadkov,” izpostavljajo na Ministrstvu.

V članku, kjer smo povzeli, da gre lahko razgradljiva sveča med biološke odpadke, smo torej naredili napako, za kar se opravičujemo.

Raje sveča manj?

Ministrstvo za okolje in prostor ne spodbuja uvedbe posameznih tipov sveč, ampak uporabnike poziva k trajnostnemu ravnanju. “V Sloveniji je poraba nagrobnih sveč zelo velika. Pri nakupu sveče kot simbola spomina in spoštovanja do pokojnih pogosto niti ne razmišljamo o tem, da bo nakup, ali del tega nakupa, prej ali slej končal med odpadki. Odpadne nagrobne sveče niso nevaren odpadek, vendar njihova obdelava lahko povzroča škodljive vplive na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov. Največje težave povzroča kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč povečujejo tudi požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih Slovenije),” navajajo na Ministrstvu za okolje in prostor, ki zaradi tega z vabilom, da prižgemo svečo manj uporabnike spodbuja k razmišljanju o zmanjšanju odpadkov in onesnaževanju okolja, ker odpadki nastajajo pri vsakem našem početju.