Plastične vrečke: Vemo, da obremenjujejo okolje, a jih vseeno uporabljamo

Plastične vrečke, ki so v uporabi manj kot pol ure, v naravi za razgradnjo potrebujejo več sto let. Največje onesnaženje in trpljenje povzročajo v morjih, kjer jih morske živali zamenjujejo za hrano.

Proizvodnja plastičnih vrečk se je začela v 60-ih letih prejšnjega stoletja in vse do danes smo poskrbeli, da se jih najde na prav vsakem koščku planeta.

Japonski znanstveniki so leta 2018 na najnižji točki zemeljskega površja: v Marianskem jarku, najgloblji točki oceanov, našli plastično vrečko, izpred 30 let. Istega leta so na jugu Tajske našli komaj še živega kita, ki je 5 dni kasneje umrl, po tem, ko je izpljunil 5 vrečk. Obdukcija je pokazala, da je imel v želodcu še več kot 80 plastičnih vrečk in kup druge plastike.

Ukinjanje plastičnih vrečk po svetu

Prav video posnetki in fotografije onesnaženja in trpljenja po svetu so pripomogli k ukrepom. Avstralija se lahko pohvali, da ji je v samo 3 mesecih uspelo drastično zmanjšati rabo plastičnih vrečk kar za 80 %. Uspelo jim je, ker sta dve največji trgovski verigi prepovedali plastične vrečke. Ocenjujejo, da so s tem zaščitili okolje pred približno 1,5 milijarde vrečkami. Ukrepe je sprejela tudi Kitajska, saj bodo v vseh večjih mestih plastične vrečke prepovedane do konec letošnjega leta in v vseh mestih do leta 2022. Izvzeti bodo prodajalci svežih pridelkov do leta 2025.

Evropska direktiva je določila, da od 1. januarja 2019 dalje plastične nosilne vrečke potrošnikom niso več na voljo brezplačno. Slovenija je šla še korak dlje in prepovedala prodajo plastičnih vrečk na blagajnah, saj se je zavezala, da bo raba vrečk na prebivalca padla na 40 vrečk do leta 2025.

Nakupovanje v slovenskih trgovinah se je spremenilo

Navade potrošnikov so se morale nekoliko spremeniti po prepovedi prodaje plastičnih vrečk. Pri Lidlu Slovenija so kot prvi trgovec z živili v Sloveniji že junija 2018 z blagajn umaknili plačljive plastične vrečke, torej dobro leto prej kot ostali. Ocenjen letni prihranek plastike po njihovih besedah zaradi umika plačljivih plastičnih vrečk iz prodaje znaša 5,5 milijonov plastičnih vrečk oziroma 118,5 ton plastike.

Pri Mercatorju so sporočili, da je prodaja običajnih nosilnih vrečk (iz 100 % recikliranih materialov) manjša kot pred uvedbo zakona, prodaja velikih nosilnih vrečk pa je nekoliko večja. Vrečke na ‘tik tak’ blagajnah so bile denimo pred uvedbo zakona brezplačne, zdaj so plačljive. Pri najboljšem sosedu še zatrdijo, da so na splošno odzivi kupcev pozitivni, tudi pritožb glede plačljivosti vrečk niso dobili. Kupci v večji meri uporabljajo velike trajnejše vrečke, kar, tako Mercator, kaže, da želijo delovati bolj trajnostno.

Trajnejše vrečke in kartonske škatle

V Tušu povedo, da nadgrajujejo trajnostno naravnane smernice delovanja podjetja z različnimi novostmi, med drugim so že jeseni 2018 iz prodaje popolnoma umaknili klasične plastične nakupovalne vrečke. Potrošnik ima pri njih na blagajni možnost izbire nakupovalne papirnate vrečke, trajne vrečke, tekstilne, biorazgradljive ali kartonske škatle.

V Hoferjevih trgovinah se brezplačnih plastičnih vrečk za nakupe nikoli niso posluževali. »Sicer pa lahko omenimo, da pri kupcih opažamo predvsem večjo ozaveščenost pri nakupnih navadah, saj s seboj pogosteje prinesejo svoje vrečke ali košare za večkratno uporabo, uporabljajo pa tudi prazne kartonske embalaže iz naših pakirnih polic, ki jih sicer predamo naprej v reciklažo,« zaključijo v Hofer Slovenija.

Poznamo alternative navadnim plastičnim vrečkam?

Lahko bi rekli, da so šle običajne plastične vrečke iz mode, predvsem pri trajnostno ozaveščenih potrošnikih. Ti že poznajo in uporabljajo alternativne vrečke iz blaga, košare, cekarje, močnejše trajnejše vrečke za večkratno uporabo, vrečke iz zaves za sadje in zelenjavo, za oreščke in suho sadje so zelo uporabni stekleni kozarci ali plastične posode za večkratno uporabo. V večini trgovin pa so na voljo tudi kartonaste škatle.

Če pa želimo stopiti še korak naprej, pa je tukaj seznam trgovin, ki prodajajo živila in izdelke brez plastične embalaže.

Kaj pa pravijo kupci?

Potrošnike smo povprašali, če se zavedajo okoljskega problema plastičnih vrečk in ali jih uporabljajo oz. ali jih ne uporabljajo več, odkar niso več brezplačne. Spodaj nekaj odgovorov …

Irena: “Tiste, ki jih imam od prej doma, še uporabljam. Drugače sem pa kupila biorazgradljive ter iz blaga, ker sem videla, da ne dajejo več zastonj te plastike, sem si rekla ‘zdaj pa gre zares’. In če smo prišli kot družba na malenkost višjo zavest, bom pa še jaz. Če bi še naprej ostale zastonj, pa bi me verjetno še naprej mamile.”

Rok: “Kupim sir – zavit v plastiko, salamo – zavita v plastiko, narezan kruh – zavit v plastiko,  korenje – v plastiki, cigareti – v plastiki, jogurt – v plastiki, mleko – v plastiki. Tista eko vrečka je bolj ‘blažev žegn, oz. se mi zdi hinavščina, če imam v njej 10 plastičnih ovitkov.”

Tanja: “Plastično vrečko uporabljam le kadar pozabim svojo in imam veliko stvari, se pa zavedam problema. To pa potem vedno porabim za smeti.”

Kaj lahko sklepamo iz odgovorov?

1. Da je ne glede na to, da vrečke zdaj stanejo le 10 centov, ta ukrep dejansko prinesel rezultate – ljudje so se začeli bolj zavedati porabe vrečk
2. Da ostaja velik problem plastična embalaža v trgovinah in plastične vrečke za enkratno uporabo za sadje in zelenjavo.
3. Da hkrati ostaja tudi problem z odpadki – če ne uporabljamo vrečk iz trgovine, vrečke za smeti kupujemo.

Ninna Kozorog, Slovenka leta: “Smo res z vrečkami tako zmanjšali plastiko?”

Kot pove Ninna Kozorog, uporablja vrečke za večkratno uporabo, papirnate, za sadje pa iz starih zaves. “Ampak še vedno ne razumem, zakaj so na hitri blagani dostopne. Cena 10 centov žal po mojem videnju ne odvrne ljudi. Poleg tega pa je vse prepuščeno “poštenju”. Sem že stala v vrsti za gospo, ki je lepo spakirala  8-10 vrečkic. Ko pa te blagajna povpraša za količino kupljenih, je vtipkala lepo 1,” opiše eno od izkušenj.

Zaveda se okoljskega problema, ki ga vrečke predstavljajo, a hkrati poudarja še večji problem: “Strašljivo, ampak že ob nakupu ene ženske kreme za obraz, se mi zsi tole z vrečkami še najmanjši problem… Najprej je plastičen ovoj, pa kartonasta škatla, v njej plastična posodica v plastičnem ovoju, ki ima, preden se dokoplješ do kreme, še aluminjasto varovalno pokrovko. Isto je s siri, mesninami. Smo res z vrečkami tako zmanjšali plastiko?”

Preberite tudi: Raznašalci mleka se vračajo? Včasih smo po mleko hodili s steklenico, zakaj danes ne?

Spremljajte vsako sredo Pod lupo v marcu: Okoljska ozaveščenost.