Odnos Slovencev do hrane – še vedno je zavržemo preveč
Ob svetovnem dnevu hrane nas Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) opominja s sloganom, da so »Naša dejanja naša prihodnost« ter da je »Svet brez lakote mogoč.« A pod pogojem, da vsi postanemo bolj odgovorni in spoštljivi do hrane.
Ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec ob tem dnevu poudarja: »Ni dovolj, da se lakote v svetu samo zavedamo. Potrebni so konkretni koraki, tako v smeri prilagajanja in spreminjanja praks na področju proizvodnje hrane, kot varovanja okolja. Pri tem šteje dejanje vsakega posameznika.«
Vsak lahko prispeva s svojimi dejanji in pomaga ustvariti svet brez lakote, tako da:
- z manj proizvedemo več.
- preidemo na bolj zdravo in trajnostno prehrano.
- se zavzemamo za svet brez lakote.
- zmanjšamo količino zavržene hrane.
Prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam bo ključnega pomena
Po oceni FAO se danes približno 75 % vse svetovne hrane predela iz le 12 rastlinskih in 5 živalskih vrst, zaradi česar je globalni prehranski sistem še posebno ranljiv. Zato bo prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam eden ključnih dejavnikov za zagotavljanje zadostnih količin razpoložljive hrane za prihodnje generacije.
Slovenska hrana v številkah
V Sloveniji je v letu 2016 stopnja samooskrbe pri sadju znašala 32 %, pri zelenjavi 42 %, pri pšenici 53 %, pri krompirju pa 55 %. Delež kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem ali s kmetovanjem v preusmeritvi in delež mešanih kmetijskih gospodarstev (z mešano rastlinsko pridelavo in živinorejo) se z leti počasi, a vztrajno povečujeta in sta bila v 2016 najvišja doslej; delež prvih je znašal 5 %, delež drugih 17 %. V Sloveniji se je skupno število govedi, ovc in koz od 2010 do 2016 povečalo za 1 % (na skoraj 631.000), medtem ko se je površina pašnikov v enakem obdobju zmanjšala za 0,5 % (na nekaj več kot 276.000 hektarjev). Akvakultura (vzreja vodnih organizmov v morju in v celinskih vodah) delež le te v skupni ribiški proizvodnji se v Sloveniji povečuje; v letu 2016 je znašal 89 %.
Zavržemo za 163 evrov hrane
Gospodinjstva v Sloveniji so v 2015 porabila za nakup hrane in brezalkoholnih pijač povprečno 2.671 EUR, za gostinske storitve pa povprečno 761 EUR, kar je bilo skupaj 18 % vseh njihovih izdatkov. Za ta denar so v 2015 lahko kupila v povprečju okoli 380 kg hrane na posameznega člana. Če upoštevamo, da je v 2015 pri končnem uporabniku v gospodinjstvu nastalo povprečno 60 kg odpadne hrane na prebivalca, pomeni, da je 16 % te hrane na posameznega prebivalca (v vrednosti 163 EUR) končalo med odpadki.
Vir: MKGP, SURS
