POHLA (puhla, puohla)
Posavska regija
Ob peki kruha, zlasti ko so pekli več
hlebcev kruha v krušni peči, je gospodinja navadno dala manjšo
količino kruhovega testa na stran. Navadno zato, ker je bila pohla
zaradi svoje tankosti več kot enkrat hitreje pečena kot kruh.
Včasih je gospodinja testo položila na ‘lopar’, danes pa se ga
lahko razvleče kar na mizi, a vedno nekoliko tanko, podobno kot pri
sodobni pici, vendar približno dvakrat debelejše. Navadno se
razvleče na okroglo, vendar oblika ni predpisana. Na sredino je
gospodinja navadno namazala smetano z mleka, domačo skuto ali
pregreto smetano, večkrat pa tudi ocvirke, ki jih je posula tudi po
vrhu. Robove je nato zavihala navznoter in vse narahlo prelila s
smetano ali namazala z jajci. Najboljša je bila seveda pečena v
krušni peči, lahko pa se speče tudi v navadnem pekaču. Navadno se
pohla nareže na trikotne kose proti sredini, kot se razreže okrogla
torta. Pohla je podobna jed kot belokranjska pogača, kozjanska
pršjača ali štajerski oprešak, le da je v tej regiji značilno,
da se je pohla zavihala in je ‘nadev’ tudi znotraj in ne samo na
zgornji skorji.
Ocvirkova pohla (ocvirkovka)
Za posebno pa zagotovo velja ocvirkova
pohla. Njena posebnost je nadev, ki ga sestavljajo tri osnovne
sestavine: ocvirki, jajca in meta kot začimba. Nadev se pripravi
tako, da se na ocvirkih prepraži poljubno želena količina jajc, ki
se potem skupaj naloži na testo. Malo pred končanim praženjem se
navadno dodajo sesekljani lističi mete, ki da ocvirkovi pohli
poseben okus in značaj. Ta nadev se nujno pokrije z zavihanim robom
testa, tako da je nadev znotraj testa, po vrhu pa se nato lahko
posujejo še ocvirki ali pa se testo po vrhu namaže z jajcem.
Recept so posredovali: Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica
