Zalivanje balkonskih rož – nadaljevanje odgovora iz redne številke
V septembrski številki Eko dežele nismo v celoti objavili odgovora Jerneje Jošar na vprašanje naše bralke, ki se oglasi:
Ali se je pri balkonskih rožah tudi dobro držati načela, ki ga sicer svetujete za vrt – da zalivamo manjkrat in tedaj več?
Objavljamo odgovor strokovnjakinje Jerneje Jošar v celoti:
Najprej je treba vedeti, kakšne potrebe po vodi imajo rastline. Te se lahko med seboj zelo razlikujejo. Nekatere med njimi, kot npr. surfinije, so prave požrešnice in pri njih si nikakor ne moremo privoščiti, da bi zalivanje kakšen dan izpustili. V veliki vročini, če želimo, da so lepe, moramo to storiti tudi dvakrat na dan. Po drugi strani pa obstajajo balkonske rastline, ki ne potrebujejo toliko zalivanja. Med njimi so tudi nam vsem znane pelargonije. Tudi ogromno dišavnic, kot so npr. rožmarin, sivka, žajbelj, sukulentnih rastlin in trajnic, ki jih vse pogosteje sadimo v balkonska korita, ne potrebuje vsakodnevnega zalivanja. Zato bodite pozorni tudi pri združevanju rastlin. Pazite, da v korita sadite rastline z enakimi potrebami. Da se izognemo težavam, ki nastanejo v zvezi z zalivanjem, pa je dobro, da se držimo še nekaj osnovnih pravil:
– Izberimo čim večje posode in korita. Večja je posoda, manj bo potrebno zalivati. Kupimo korita z rezervoarjem za vodo.
– Pred sajenjem naredimo drenažo. Na dno korit in posod nasujemo prodnike velikosti 1 cm. Na ta način bo voda lažje odtekala.
– Sadimo v kakovostno prst. Izogibajmo se poceni substratom na osnovi šote. Šota namreč slabo zadržuje vodo in ko se enkrat tak substrat presuši, ob zalivanju voda odteče kar skozi. Mešanico za sajenje lahko pripravimo sami iz vrtne zemlje, komposta in peska ali kupimo visokokakovostno kompostno mešanico brez šote.
– Dovolj bo, če rastline, ki ne potrebujejo ogromno vode, zalijemo vsake tri do štiri dni, tudi ko je največja vročina. Zalijemo toliko, da voda priteče v podstavek. To pomeni, da se je napojila vsa zemlja in rastline bodo imele na razpolago dovolj vode kar za nekaj dni. Če zalivamo vsak dan, vendar ravno toliko, da namočimo zgornjo plast zemlje, voda hitro izhlapi, rastlinam pa je ne ostane skoraj nič. Če zalivamo prepogosto in še obilno, je zemlja preveč vlažna, korenine gnijejo, hitreje se razvijejo tudi različne glivične bolezni.
Pomembno je, da glede na lego balkona izberemo prave rastline in v tem času, ko je vedno večja suša in pomanjkanje vode, rastline, ki ne potrebujejo veliko zalivanja. Na tem mestu verjetno tudi ne bo odveč opomba, da varčujmo s pitno vodo in porabljajmo za zalivanje rož tako imenovano sivo vodo. Ko umivamo solato in ostalo zelenjavo, ne puščajmo umazane vode, da teče naravnost v odtok, ampak imejmo v umivalniku veđčjo posodo, v kateri se bo ta voda zbirala. Ko se posoda napolni, vodo prelijemo v zalivalke ali večje posode in shranimo za zalivanje.