Zakonodaja včasih onemogoča optimalno uporabo odpadkov
Posledice podnebnih sprememb tudi gospodarstvu narekujejo izbiro čim bolj trajnostnega modela razvoja. Da morajo slovenska podjetja postati nizkoogljična in racionalno uporabljati vire surovin in energije, je v prvi polovici junija na konferenci o industriji prihodnosti poudaril tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Toda včasih jih pri tem ovira ravno zakonodaja.
»Nekatere naše odpadke bi se dalo optimalno izkoristiti, a slovenska zakonodaja na žalost tega ne omogoča,« pravi generalni direktor družbe Fructal Luka Jejčič. »Koščice breskev, ki nam ostanejo, ko breskve predelamo za naše izdelke, bi lahko na primer uporabilo eno od podjetij v naši soseski. Koščice imajo namreč izredno veliko kurilno vrednost, zato smo se s sosednjim podjetjem, ki ima kotel na lesne sekance, že dogovorili, da bi jih uporabilo za sežiganje,« pove sogovornik. Toda v praksi se dogovor ni uresničil, saj so naleteli na oviro v zakonodaji. »Koščice so klasificirane kot odpadek in zakonodaja veleva, da jih moramo oddati podjetju, ki je pooblaščeno za ravnanje z odpadki. Podobno velja za določene palete in še nekatere druge organske odpadke,« primer toge zakonodaje pojasni Jejčič. Koščice zato prevzema podjetje, ki je pooblaščeno za ravnanje z odpadki, in jih (namesto žez cesto) odpelje praktično na drugi konec države.
Eno prvih podjetij v Sloveniji z okoljevarstvenim dovoljenjem
»Odpadna embalaža nastane, ko naše izdelke damo na trg in se ti zaužijejo. To so steklo, plastenke in večslojna folija. Seveda pa v naši proizvodnji nastanejo še mešani komunalni odpadki, odpadki, ki ostanejo po predelavi sadja (npr. koščice) in odpadki, ki so povezani s transportom (npr. palete),« pove Jejčič. Poudari, da je varovanje okolja in zmanjševanje obremenitev na okolje ena njihovih ključnih nalog. Fructal je bilo tako eno prvih podjetij v Sloveniji, ki je dobilo okoljevarstveno dovoljenje (IPPC) že leta 2006.
Skoraj 400 ton plastike znova uporabijo
»Z našimi odpadki se aktivno ukvarjamo in smo bili (in smo še) prvi v Sloveniji, ki smo s pomočjo projekta plastenka za plastenko poskrbeli za zaključen krog ravnanja z odpadno embalažo,« izpostavi sogovornik. Postopek poteka tako, da uporabljene plastenke PET (polietilen tereftalat) uporabijo za izdelavo regranulata (RPET), ki se kot surovina znova uporabi pri proizvodnji plastične embalaže. Kot pravi Jejčič, s tem znatno zmanjšajo obremenitev za okolje – vsako leto za kar 434.000 kilogramov CO2. »V Sloveniji smo bili prvi, ki smo za naše plastenke uporabili 50 odstotkov RPET-a. Z uvedbo tega projekta imamo v Fructalu nadzor nad masnim tokom plastike, kar pomeni, da se velik delež, skoraj 400 ton plastike, ki jo porabimo za polnjenje pijač, nadzorovano vrne v ponovno uporabo.
Zaprli masni krog toka embalaže
»Gre za prvi tovrsten projekt pri nas, kjer smo skupaj s partnerjema Gastropet in Unirec zaprli masni krog toka embalaže. V praksi to pomeni, da Fructal preko pooblaščene družbe Unirec zbere vso odpadno plastiko, ki jo da na trg in konča v smeteh. Plastika gre v predelavo in od tam družba Gastropet prevzame recikliran material RPET ter ga uporabi za izdelavo novih predform, iz katerih v Fructalu napihnemo nove plastenke. S projektom plastenka za plastenko, kot smo ga poimenovali ob njegovem startu, se velika večina naše embalaže vrne v ponovno polnjenje. Za okoljska prizadevanja smo dobili tudi nagrado multinacionalke Alpla,« izpostavi Jejčič. Reciklirajo tudi večslojno folijo in vračajo številno drugo transportno embalažo.
»V naši državi hitro uvajamo EU direktive, ki se nanašajo na okolje, kar seveda pozdravljamo. Želeli pa bi si več odzivnosti pri spremembi zakonodaje in predpisov za podporo primerom dobrih praks, kot so že prej omenjene koščice breskev in palete. Prav tako menimo, da bi davčne spodbude za okoljske napore spodbudile investicije v nove postopke in projekte, ki zmanjšujejo vplive na okolje,« še doda Jejčič.
Embalaža je lahko tudi iz sirotke
Da predstavljajo odpadki vse večji problem in da je skrajni čas, da se nekaj naredi na tem področju, meni tudi Urška Sušnik Pivk, vodja projektov in podpore tržnim aktivnostim v družbi Lajovic Tuba. Pravi, da se v njihovi družbi z odpadki, odpadno embalažo in plastiko ukvarjajo že vrsto let. »V zadnjih osmih letih smo z različnimi evropskimi partnerji sodelovali v petih evropskih projektih, katerim skupna nit je bila embalaža iz bio materialov. Med EU projekti je bil najbolj uspešen projekt Wheylayer 2. Sam projekt je bil pri evropski komisiji izbran za enega najboljših ekoloških projektov v okviru Sedmega okvirnega programa,« pove Urška Sušnik Pivk.
S pomočjo omenjenega projekta so razvili folijo, katere 12 odstotkov je iz bio materialov, sirotke, ki je odpadni proizvod pri izdelavi sira. »Razvili smo celoten proces izdelave in pridobili svetovni patent na sam postopek. Trenutno smo v procesu, da bi patent prodali svetovnemu proizvajalcu plastičnih folij,« pravi sogovornica.
Doda, da v podjetju prodajajo tube, ki so iz 96-odstotno reciklabilnega polipropilena. »Zbiramo odpadni aluminij in ga prodajamo nazaj dobavitelju za ponovno uporabo. Prav tako ločeno zbiramo zaporke za tube, in sicer bele in barvaste posebej. Obnašamo se zelo ekološko. Odpadki in odpadek v proizvodnji nam predstavljajo skrb za okolje in v končni fazi denar,« poudari Urška Sušnik Pivk.
