Site icon Lupa portal

Za pametno kmetijstvo bo treba prilagoditi tehnologije in dvigniti raven znanja

Na voljo je že veliko podatkov in tehnoloških rešitev, ki omogočajo visoko učinkovito kmetovanje, manj pa je znanja kako s sodobnimi rešitvami in velikimi količinami podatkov rokovati.

Uvajanje koncepta pametnih vasi zahteva tudi določene nadgradnje kmetijstva. »Za takšen način kmetovanja je predvsem treba dvigniti raven znanja, prilagoditi tehnologije samemu konceptu in tudi trajnostnemu načinu kmetovanja,« menijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
Hiter tehnološki napredek in s tem tudi uvajanja konceptov pametnega podeželja vpliva oziroma bo vplival tudi na razvoj slovenskega kmetijstva. »Omogočal bo intenzivnejšo pridelavo ob hkratnemu zmanjšanju pritiska na naravne vire,« pravi dr. Vesna Zupanc, profesorica na Oddelku za agronomijo na Biotehniški fakulteti Univerze Ljubljana. Opozarja, da si to, kaj točno pametno podeželje je, ljudje verjetno razlagamo različno. »Po eni strani lahko z uvedbo novih tehnologij omogočimo večjo intenziteto pridelave ter bolj okolju prijazno pridelavo. Po drugi strani nam to omogoča, da ob boljšem izkoristku najboljših kmetijskih zemljišč, ki to omogočajo, ohranimo kulturno, urejeno krajino ob trajnostni rabi naravnih virov ter ohranjamo pestrost narave,« pravi sogovornica.

Slovensko kmetijstvo postaja vse bolj pametno

Najbolj opazna sprememba, ki se dogaja v slovenskem kmetijstvu, je digitalizacija. »Nosilci so velika podjetja in družinske kmetije, predvsem tiste, ki so proizvodno usmerjene in jo vodijo oziroma upravljajo mladi kmetje,« ugotavljajo na KGZS, kjer so prepričani, da digitalizacija v kmetijstvu pomeni predvsem olajšanje dela in lažje obvladovanje tehnologij ter tudi tveganj, težko pa je po njihovem mnenju oceniti njen neposreden vpliv na produktivnost.

Celoten članek je objavljen reviji Eko dežela Pametno podeželje 2019.

(Visited 95 times, 1 visits today)
Exit mobile version