V projekte zmanjševanja rabe energije in varovanja okolja zaradi nižjih stroškov

Slovenska industrijska podjetja skrbi za okolje in energetski učinkovitosti procesov posvečajo vse več pozornosti, vendar je prostora za izboljšave še veliko.

»Vsa podjetja, ki izvažajo, so energetsko zelo učinkovita, ker na enoto dodane vrednosti porabijo sorazmerno malo energije. K temu, da imajo nizke cene, jih sili svetovna konkurenca, nizke cene pa so pogojene tudi z nižanjem stroškov in zato tudi z manjšo rabo energije,« pravi dr. Peter Novak z novomeške fakultete za strojništvo. Večina slovenskih industrijskih podjetij je podvržena tovrstnim pritiskom, zato jih je tudi večina energetsko zelo učinkovitih, oziroma vsaj toliko, kolikor jim to dopuščajo tehnološki pogoji.

Kot pravi Novak, slovenska industrija na področju energetske učinkovitosti in na področju varovanja okolja »res ni slaba. Podjetja veliko vlagajo v tovrstne projekte. Dober pokazatelj je to, da ima skoraj vsako veliko podjetje energetskega menedžerja oziroma nekoga, ki je zadolžen posebej za energijo, kar je postala skorajda stalna praksa. Prav izvoz pa je dobra spodbuda za izboljšanje,« pravi Novak.
Glavni motiv za izvedbo energetskih in okoljskih projektov je še vedno znižanje stroškov. »Najbolj pomemben je torej stroškovni vidik, vse bolj pa prihaja do izraza tudi okoljsko zavedanje. Običajno pa je to dvoje povezano – če znižate stroške, tudi okolju manj škodujete,« pove Novak. Prepričan je, da v Sloveniji med industrijskimi podjetji nimamo izrazitih onesnaževalcev, »če izvzamemo velike industrijske objekte, ki so že sami po sebi problem – na primer cementarne in termoelektrarne. Termoelektrarna Šoštanj povzroča sicer nekaj emisij, a hkrati poskrbi za 30 odstotkov električne energije, ki jo v Slovenji potrebujemo,« opozori Novak. Doda, da imamo sicer v Sloveniji tudi nekaj manjših industrijskih objektov, ki uporabljajo biomaso v neprimernih kurilnih napravah, vendar pa poudarja, da je takih res malo.

Večinoma skrbijo za energetsko učinkovitost procesov

Čeprav je slovenska industrija energetsko vse bolj učinkovita (po tem kazalcu je druga v EU, za Luksemburgom) in postajajo elementi krožnega gospodarstva v mnogih podjetjih vse bolj zaznavni, je po oceni dr. Borisa Sučića, vodje projektov na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan, priložnosti za napredek še veliko. »V industriji večinoma skrbijo za energetsko učinkovitost procesov, saj lahko tu najbolj znižajo stroške, medtem ko se na primer za energetsko prenovo stavb odločijo le redko, saj so na primer stroški za ogrevanje zanemarljivi v primerjavi z drugimi stroški,« pove Sučić.

Razvijajo nove sisteme za upravljanje z energijo

V ukrepe za varovanje okolja in manjšo rabo energije veliko vlaga tudi Iskra. »Na področju energetike vlagamo v razvoj novih sistemov za upravljanje in merjenje energije vseh vrst ter v razvoj povezanih aplikativnih rešitev za nadzor in omejevanje porabe energentov,« pravijo v omenjeni družbi. Med zanimivejšimi izpostavijo »sisteme za omejevanje oddaje električne energije za male solarne elektrarne, sistemske rešitve na področju kompenzacije jalove energije in dograditev hišnega ali industrijskega sistema lastne proizvodnje električne energije z baterijskim hranilnikom«.

Za slednjega so kot poligon uporabili poslovno stavbo z restavracijo, bowling klubom, 32 kilovatno (KW) kogeneracijsko elektrarno, 35 KW fotoelektrično elektrarno in dvema polnilnicama za električna vozila Avant2Go. Omenjenim sistemom so dogradili baterijski polnilnik z močjo 10 kilovatov (kW) in kapaciteto 15 kilovatnih ur (kWh).

S samodejnim prilagajanjem uporabe shranjene energije do sinergijskih učinkov

»Baterijski hranilniki še vedno niso cenovno ugodne naprave, vendar lahko v primeru samodejnega prilagajanja uporabe shranjene energije dosežemo velike sinergijske učinke. V našem primeru smo upoštevali razmere v energetskem omrežju, razmere porabe energije v samem objektu, cene energentov, vremenske razmere in napoved ter trend porabe in proizvodnje električne energije,« pojasnijo v Iskri in dodajo, da lahko s takim sistemom dosežejo zavidljive učinke ter prihranke pri znižanju koničnih obremenitev, poleg tega pa dodatno zagotavljajo funkcionalnosti, kot so brezprekinitveno napajanje v primeru izpadov električnega omrežja. In rezultati? »Z našimi naprednimi rešitvami omogočimo prilagajanje poslovnega ali stanovanjskega objekta novim razmeram in trendom našega življenjskega okolja.«

Za inovacijo čiščenja vode dobili nagrado

Zelo aktivni pa so tudi na področju tehnologij za čiščenje voda z namenom pridobitve pitne ali tehnološke vode. Za inovacijo na tem področju (AquaSpark) so lani prejeli tudi okoljsko nagrado Gospodarske zbornice Slovenije. Gre za inovativen mobilni sistem za čiščenje vode v izjemnih pogojih. Ta lahko s fizičnim odstranjevanjem mikroorganizmov, delcev in motnosti iz praktično vsakega vodnega vira zagotavlja 140.000 litrov pitne vode na dan. Sistem so razvijali leto in pol, zanj pa se zanimajo predvsem organizacije iz držav v razvoju, kjer želijo možnost mobilnega, hitrega, varnega in zanesljivega zagotavljanja pitne vode. Kot pravijo v Iskri, razmišljajo še o nadaljnjem razvoju sistema in prilagajanju raznolikim potrebam kupcev. »Ti se razlikujejo glede potrebe po pitni vodi, glede na okolje, kjer se sistemi uporabljajo, seveda pa je ključna tudi razpoložljivost vodnih virov, ki jih uporabimo za čiščenje, in ne nazadnje razpoložljivost energetskih virov, ki so potrebni za delovanje takšnih sistemov,« povedo v Iskri. Njihov cilj je zato razširiti paleto sistemov, ki bi lahko pokrili praktično vse tipe potreb uporabnikov, hkrati pa bi bili dovolj industrializirani, da bi bila proizvodnja in vzdrževanje čim cenejše in s tem dostopnost takšnih sistemov uporabnikom čim višja.

Veliko pozornosti vodnim tehnologijam

V Iskri med drugim izvajajo tudi pospeševalni program za razvoj zagonskih podjetij s področja vodnih tehnologij. »Trenutno omogočamo razvoj zagonskemu podjetju PlanetCare, ki razvija inovativne filtre za preprečevanje onesnaževanja okolja z mikrovlakni (mikroplastika) iz pranja,« pravijo v Iskri in dodajo, da želijo biti v prihodnosti udeleženi v še več podobnih projektih.

Poleg že omenjenega AquaSpark projekta izpostavljajo še rešitve za čiščenje vode, ki so jih izvedli v Makedoniji. »Ena od njih je sistem, ki zagotavlja pitno vodo v mestu Probištip. Kapaciteta sistema je 100 litrov pitne vode na sekundo, izveden pa je v tehnologiji ultrafiltracije. Sistem je povsem avtomatiziran, daljinsko voden in modularen, kar pomeni, da brez večjih naporov dodajamo module po 25 litrov na sekundo. To je najsodobnejši sistem prečiščevanja vode v Makedoniji in tudi širši okolici,« zatrjujejo v Iskri.

Energetska učinkovitost pomembna za uspešno poslovanje

»V Skupini SIJ delujemo družbeno odgovorno in smo podpisniki Listine trajnostnega razvoja Svetovnega združenja jeklarjev, zato nam je vlaganje v projekte, ki prispevajo k izboljšanju energetske učinkovitosti, zelo pomembno,« trdi Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo v Skupini SIJ. »Poleg tega v jeklarski industriji, ki je izjemno intenzivna gospodarska panoga, energetska učinkovitost močno doprinaša tudi k uspešnosti poslovanja. Učinek je torej dvojni – trajnosten in ekonomski,« prizna. Pravi, da so pri novih naložbah še posebej pozorni na energetsko učinkovitost opreme in tudi na učinkovitost projekta v celoti ter da sledijo smernicam BAT (Best Available Technology).

Kot pravi Kanalec, se povezujejo z domačimi in tujimi strokovnjaki s tega področja ter iščejo in razvijajo inovativne energetske rešitve. »Zavedamo se, da imamo še veliko potenciala in da lahko nenazadnje s takšnimi projekti pripomoremo tudi k boljšemu poslovnemu rezultatu in zmanjševanju CO2 emisij,« pravi sogovornik.

V desetletju vložili več kot 600 milijonov evrov

V Skupini SIJ so v zadnjem desetletju v nove proizvodne zmogljivosti, tehnologijo in posodabljanje proizvodnje investirali več kot 600 milijonov evrov. Pri projektih za izboljšanje energetske učinkovitosti uporabljajo tudi pogodbeno zagotavljanje prihrankov, tako da lahko denar porabijo za druge naložbe.
Aktivni so tudi pri pridobivanju evropskih sredstev. Eden takšnih primerov je projekt ETEKINA, za katerega je SIJ Metal Ravne skupaj s partnerji iz tujine leta 2017 pridobil sredstva na evropskem razpisu za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Kot pojasni Kanalec, bo projekt omogočil izrabo odvečne toplote iz dimnih plinov z novo tehnologijo »heat pipe« na eni od večjih peči v njihovi drugi največji jeklarski družbi, ki posluje na Ravnah. »Odvečna toplota bo namenjena ogrevanju prostorov in ponovni uporabi v proizvodnem procesu. Lani smo že izvedli meritve in začeli projektirati tehnične rešitve, letos pa bomo predvidoma izvedli inštalacijo izbrane tehnologije in začeli spremljati rezultate. Z novo tehnologijo naj bi pridobili 3.576 megavatnih ur energije na leto in dosegli več kot 40-odstotno izkoriščenost odvečne toplote iz dimnih plinov,« še pove Kanalec.

Z odvečno toploto ogrevajo mesto

V Skupini SIJ se radi pohvalijo z naprednim in do okolja prijaznim sistemom izkoriščanja energije, ki nastaja pri hlajenju elektroobločne peči v jeklarni družbe SIJ Metal Ravne. »Lokalnemu dobavitelju energije za ogrevanje mesta Ravne na Koroškem smo tako v letu 2018 predali 8.033 megavatnih ur toplotne energije,« pove Kanalec in doda, da ta količina obsega okoli 41 odstotkov vse potrebne toplote za ogrevanje Raven na Koroškem, že letos pa bi lahko oddali toploto za približno polovico potreb po ogrevanju tega mesta. Prepričan je, da bo s takšnim sodelovanjem toplotna energija iz Skupine SIJ postala prioriteten vir ogrevanja mesta. Poleg tega pa od oktobra lani ogrevajo tudi pokrit letni bazen na Ravnah na Koroškem. »Odvečno toploto kot donacijo Skupine SIJ uporabljajo za ogrevanje zraka pod balonom, bazenske vode, sanitarne tople vode in za ogrevanje prostorov,« pove Kanalec.
Napove, da bodo še naprej vlagali v energetsko učinkovite projekte, saj da se zavedajo potenciala, ki ga imajo. V to jih silijo tudi vse višje cene energentov, pa tudi zaveza k zmanjševanju vpliva na okolje (oziroma CO2 emisij), saj sta obe jeklarni vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijskimi kuponi (ETS).