Na Solčavskem, kjer se s turizmom srečujejo že od 18. stoletja, želijo negativne učinke masovnega obiska obvladovati s pomočjo razvoja koncepta trajnostne mobilnosti.
Z negativnimi učinki množičnega turizma so se na Solčavskem prvič srečali že v 60. letih prejšnjega stoletja. Ker sodi turizem med ključne usmeritve občine, promet nadzirajo s pomočjo koncepta trajnostne mobilnosti, ki ga razvijajo v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in podjetjem Nomago.
»Na Solčavskem je bila v preteklosti predvsem Logarska dolina magnet za obiskovalce. Že v 18. in predvsem v 19. stoletju so Solčavske Alpe, ki jim danes pravimo Kamniško-Savinjske Alpe, obiskovali botaniki, geologi in drugi raziskovalci gorskega sveta. Kasneje pa tudi planinci in turisti, ljubitelji narave,« pravi Marko Slapnik iz Zavoda Poseben dan.
V 60-tih, 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja so Logarsko dolino obiskovale poleg stacionarnih gostov tudi skupine dnevnih obiskovalcev. Kasneje so se množični turizem in posledično težave s prekomernim prometom naselile tudi v druge dele Solčavskega: v Robanovem kotu, ob Solčavski panoramski cesti in drugje. Danes se trudijo negativne posledice množičnega turizma obvladovati z uvajanjem koncepta trajnostne mobilnosti.
Celoten članek je objavljen v reviji Eko dežela Pametno podeželje 2019.
