Avtor: mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan
Gospodarski učinki razogljičenja bodo veliko bolj ugodni, če nam bo uspelo odgovore na aktualne izzive najti tudi v sodelovanju z znanostjo ter z ustrezno razvojno podporo inovacijam v podjetjih. Gre za ključen razvojni izziv Slovenije v prihodnjih letih in zelo si želim, da bi ga znali dobro izkoristiti.
Dekarbonizacija prinaša tektonske premike v energetiki, kar je eden največjih izzivov za stroko in podjetja v panogi, hkrati pa ogromna priložnost za razvoj in zagon. Glede na velike tehnološke spremembe je morda primerljiva z izzivi ob začetkih elektrifikacije v prejšnjem stoletju. Pa ne mislim, da je treba vse začeti na novo, nikakor, za uspešen nadaljnji razvoj je potreben neobremenjen pogled v prihodnost – si zamisliti, kaj bo sistem moral omogočati čez deset, dvajset let, ter to učinkovito povezati s sedanjim stanjem.
Zmanjšanje rabe, zasuk k obnovljivim virom energije ter boljše upravljanje rabe energije in drugih naravnih virov je prvi in največji izziv dobaviteljev energije, ki že danes omogoča razvoj širokega nabora novih energetskih storitev in perspektivnih delovnih mest za mlade ter temeljit zasuk zgolj od prodaje kilovatnih ur energije. Ob hitrem razvoju digitalizacije in zniževanju stroškov tehnologij bodo uspešni le tisti, ki bodo pravi čas preklopili, poskrbeli za nova znanja svojih zaposlenih ter razširili poslovanje.
Napredni sistemi ravnanja z energijo, toplotne črpalke, sončne elektrarne, e-mobilnost in napredni poslovni modeli energetskega pogodbeništva je samo nekaj najbolj obetavnih področij, ki zahtevajo celovito in kakovostno storitev. To je že postala ključna usmeritev naprednih dobaviteljev energije po svetu in tudi pri nas. Z ustreznimi razvojnimi spodbudami za izvajanje ukrepov in tehnološko posodobitev je treba podpreti tudi podjetja, ob tem pa postopno zmanjševati subvencije pri rabi energentov.
Elektrodistribucijski sistem kot hrbtenica prehoda v nizkoogljičnost
Nujno se je takoj pospešeno lotiti razvoja in nadgradnje elektroenergetskega distribucijskega sistema, ki bo hrbtenica prehoda v nizkoogljično družbo. Skupaj z Agencijo za energijo je treba oblikovati nov regulatorni okvir, ki bo podpiral in zagotavljal potreben razvoj infrastrukture za doseganje ambicioznih podnebno energetskih ciljev ter hiter razvoj novih energetskih storitev. Poleg potrebnih večjih vlaganj v razvoj omrežja je nujno čim prej vzpostaviti učinkovit sistem usmerjanja investitorjev projektov sončnih elektrarn na lokacije z večjo rabo električne energije, ki so z vidika omrežja najbolj primerne. Hkrati pa poenostaviti in pospešiti tudi postopke za njihov priklop. Ob tem bo treba posodobiti tudi obračun omrežnine, da bo omogočal aktivnejšo vlogo odjemalcev in učinkovito vključitev razpršene proizvodnje v omrežje z možnostmi dinamičnih tarif ter polno informacijsko podporo naprednim energetskim storitvam, pri tem pa bo treba čim prej dokončati uvajanje naprednih meritev.
Povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov je velika tržna priložnost in nujnost, če želimo doseči cilje, ki smo si jih postavili do leta 2030. K temu morajo takoj prispevati vsi naši veliki proizvajalci električne energije, država kot lastnik pa jim pri tem lahko določi konkretne cilje, morda tudi namensko porabo dela dobička, predvsem pa omogoča polno podporo pri umeščanju projektov v prostor ter pri potrebnem prestrukturiranju pri postopnem opuščanju fosilnih virov. V prihodnjih desetih letih bo tudi bolj jasno, kakšna bo prihodnost jedrske energije v Evropi, kar bo omogočalo celovito in kakovostno odločitev glede njene prihodnosti v Sloveniji.
Nujna je hitra izvedba domačih pilotnih plinskih projektov
Dekarbonizacija zemeljskega plina je velik razvojni izziv za plinski sektor, saj bo od uspeha in konkurenčnosti sintetičnega naravnega plina in vodika odvisen prihodnji razvoj sektorja, tudi večja vloga pri proizvodnji električne energije in v prometu. Prvi korak je dobro povezovanje z zdajšnjim razvojem operaterjev in dobaviteljev v Evropi ter hitra izvedba domačih pilotnih projektov. Hitro uvajanje obnovljivih virov energije ter izkoriščanje odvečne toplote bosta poleg potrebnega povečanja učinkovitosti in konkurenčnosti glavni nalogi dobaviteljev daljinske toplote in hladu. Pri tem bo treba poiskati sinergij tudi z dobavitelji zemeljskega plina.
Sintetična goriva pomenijo razvojno priložnost tudi za naftni sektor, saj se bo prodaja tekočih goriv v prihodnje občutno zmanjševala. Razvoj novih produktov in energetskih storitev bo pomemben za sektor. Pri tem je treba podpreti domače tehnologije ter se usmeriti v proizvodnjo biogoriv druge in tretje generacije, kar bi pomembno pripomoglo k pozitivnim gospodarskim učinkom pri doseganju sicer izredno zahtevnega cilja rabe obnovljivih virov.
To je le nekaj glavnih poudarkov, ki jih vidim kot aktualne izzive v energetiki, s katerimi se moramo spopasti čim prej. Kako uspešni bomo v prihodnje, bo odvisno tudi od zmožnosti sprememb v našem razmišljanju, saj brez sprememb konceptov in vzorcev našega ravnanja ne bo šlo. Če nam bo uspelo odgovore na aktualne izzive najti tudi v sodelovanju z znanostjo ter ustrezno razvojno podporo inovacijam v podjetjih, pa bodo gospodarski učinki dekarbonizacije še precej bolj ugodni, zato gre res za pomemben razvojni izziv Slovenije v prihodnjih letih. Zelo si želim, da bi ga znali dobro izkoristiti.
Mnenja in stališča avtorja komentarja ne odražajo nujno tudi mnenj in stališč Eko dežele.
Komentar je bil objavljen v reviji Eko dežela Energetika 2019.