Ali potrebujemo drugi blok jedrske elektrarne?

V prihodnjih dveh desetletjih uporaba jedrske energije v Sloveniji ni vprašljiva, dokončen odgovor o nadaljnji politiki na tem področju oziroma o tem, ali bomo dobili drugi blok jedrske elektrarne ali ne, pa bo najverjetneje prinesel Energetski koncept Slovenije, pravijo na direktoratu za energijo Ministrstva za infrastrukturo.

Ali torej Slovenija potrebuje drugi blok ali ne? Mnenja so različna …

Drugi blok potrebujemo, ker:

• Slovenija že danes v povprečju uvaža skoraj 20 odstotkov električne energije (smo visoko uvozno odvisna država, v določenih kritičnih obdobjih ta odvisnost naraste tudi do 50 odstotkov);
• se poraba (nizkoogljične) električne energije v Evropi in svetu povečuje tudi na račun razogljičenja energetike oziroma pospešene elektrifikacije vseh ravni našega bivanja, ki se dogaja z izjemnim razvojem tehnologij, digitalizacijo itn.;
• pomeni jedrska energija v slovenski energetski mešanici okoli polovico vse nizkoogljične električne energije in skupaj z vodno energijo omogoča, da se Slovenija že danes uvršča med države z manjšimi izpusti ogljikovega dioksida, kar je temelj načrtovanja prihodnje energetske oskrbe;
• bi postavitev novega bloka neposredno pozitivno vplivala na slovenski BDP, gospodarstvu dala nov zagon in mu omogočila, da sledi ali ujame razvitejše evropske države;
• ima nov blok izredno majhen prostorski odtis (polovico manjši kot na primer ljubljanski BTC), zadostil pa bi lahko približno polovico slovenskih potreb po električni energiji;
• prinaša jedrska elektrarna priložnost za sodelovanje slovenskih podjetij v vseh razvojnih stopnjah projekta in tudi priložnost za vzpostavljanje dolgoročnih poslovnih povezav na mednarodnih trgih v vodilnih tehnoloških panogah z visoko dodano vrednostjo …

Vira: GEN energija, NEK

Drugega bloka ni smiselno zgraditi, ker:

• bi lahko pet milijard evrov, kolikor bi nas lahko stal drugi blok jedrske elektrarne, v prihodnjem desetletju porabili za izgradnjo sistemov za distribuirano proizvodnjo elektrike in s tem denarjem zgradili 5.500 MW sončnih elektrarn z letno proizvodnjo okoli 6.100 GWh;
• leži Krško na potresnem območju;
• potrebujemo ob novem bloku še rezervne zmogljivosti v velikosti od 30 do 50 odstotkov moči drugega bloka; torej dodatno elektrarno, najverjetneje na plin, moči 550 MW;
• se bo najverjetneje »zapletlo« pri soglasjih sosedov, umeščanju v prostor, pri izgradnji odlagališča VRAO in pri mnenju državljanov Slovenije, če bo o tem potekal referendum;
• že imamo tehnologije, ki so cenejše kot jedrska tehnologija, ne nosijo dodatnega okoljskega ali varnostnega tveganja, hkrati pa jih v Sloveniji še nismo izkoristili;
• so cene velikih enot jedrskih elektrarn visoke – z upoštevanjem vseh stroškov od pet do 7,5 milijarde evrov;
• ni rešeno skladiščenje sedanjih VRAO, ne njihova predelava, ne poznamo stroškov razgradnje …

Vira: dr. Peter Novak, Katja Huš

Celoten članek o jedrski energiji v Sloveniji je objavljen v reviji Eko dežela Energetika 2019.