Župani z najdaljšim mandatom: Franc Mužič, Občina Brda

Franc Mužič, župan Občine Brda, je eden od slovenskih županov, ki so bili izvoljeni vsakič znova vse od leta 1994. Z njim smo se pogovarjali o tem, kaj je »recept« za takšen uspeh.

Kaj menite, da je pri občanih odločilno, da se vedno znova odločijo za vas?

Verjamem, da je ključnega pomena moje predhodno delo in vpetost v lokalni skupnosti, še posebej v medanski krajevni skupnosti, katero sem vodil kar 16 let. Tam smo recimo, še v letih velike občine Nova Gorica, katero je sestavljalo kar 64 krajevnih skupnosti, uspeli izpeljati samoprispevek za urejanje komunalne in cestne infrastrukture. S tem samoprispevkom smo že takrat uspeli z asfaltacijo krajevnih poti do sleherne domačije v krajevni skupnosti, v kateri živi kar 10 odstotkov vsega briškega življa, torej približno 600 prebivalcev. Razširili smo pokopališče, urejali kanalizacijsko omrežje in obnavljali vodovodno omrežje. Sanirali smo tudi javne objekte v centru vasi. Reference, ki so leta 1994 pripomogle, da so Brici verjeli v moje vodstvene sposobnosti in mi predali oziroma zaupali vodenje novonastale občine. Z enakim pristopom in zagonom sem deloval tudi na občinski ravni. Kar smo si zadali v občinski upravi in strokovnih službah smo tudi poskusili realizirati. Rezultati so, verjamem, več kot vidni. Torej, če potegnem črto, je bilo pri občanih ključno prepričljivo delovanje in zavzemanje za dobrobit in razvoj občine.

Kaj so najpomembnejši dosežki občine v vseh teh letih?

Med večje uspehe štejem ureditev in obnovo srednjeveške vasice Šmartno, ki je danes kulturni in turistični biser. Izjemen napredek v kvaliteti bivanja smo gotovo dosegli, ko smo iz Mrzleka uspeli v Brda pripeljati neoporečno vodo in to pretežno z evropskim kohezijskim denarjem. Naj ob tem poudarim tudi to, da smo projekt razširili tudi na občine Nova Gorica, Renče-Vogrsko in tudi Ajdovščino. Celoten projekt je bil težak skoraj 39 milijonov evrov. Prav gotovo smo lahko v Brdih ponosni tudi na obnovo Vile Vipolže, za katero je bilo prvotno zagotovljenih 12,9 milijonov evrov, sicer pa je bil, zaradi dumpinških cen storitev in gospodarske situacije v času gradnje, strošek obnove precej nižji. Na tem mestu ne smem pozabiti omeniti napredek v prepoznavnosti občine kot turistične destinacije. Vedno poudarjam, kar so Brici, upam si trditi, opazili, da se je občina skozi vse mandate ukvarjala s tem, da je briški prostor delala prepoznavnega tako doma kot v tujini. Sled tega smo se Brici pojavljali s promocijo tako na slovenskih tleh kot v sosednjih deželah, torej Italiji in Avstriji. Premalokrat poudarjam tudi dosežek na področju dodelitve koncesijskega denarja od iger na srečo. Pripadal sem stranki, ki je bila ključna pri sprejemu Zakona o prirejanju iger na srečo. Ta Zakon je bil takrat pomanjkljiv v delu, ki je določal, da se občinam, ki so rabile finančno izravnavo, koncesijski denar izniči. Bil sem eden ključnih akterjev, ki so se 4 leta preko parlamentarcev boril, da je bil ta denar izvzet iz primerne porabe.

Vedno poudarjam, kar so Brici, upam si trditi, opazili, da se je občina skozi vse mandate ukvarjala s tem, da je briški prostor delala prepoznavnega tako doma kot v tujini.

Naj se tudi pohvalim, da je občina Brda na raznih področjih primer dobre prakse, potrditve o tem smo dobili skozi številne nagrade. Naj izpostavim v letu 2015 prejeto priznanje za energetsko najbolj odmevno občino v Sloveniji v vseh kategorijah, saj je občina Brda energetsko sanirala vse javne objekte v občini (občinsko stavbo, šole, vrtci). V letošnjem letu pa smo osvojili tudi nagrado Najbolj urejene podeželske skupnosti 2019. Ocenjevalna komisija je pri slednji pod lupo vzela napredke občine na številnih področjih od infrastrukture, turizma do socialnih vprašanj in povezovanja.

Kaj imate še v načrtu do naslednjih volitev?

Z veseljem ugotavljam, da kar smo obljubili, smo tudi realizirali. Občani od mene gotovo pričakujejo realizacijo projekta, ki ga obljubljam že nekaj let: Terme Spa Brda. Gre za izjemno zanimiv projekt, s katerim bi Brda in širši prostor veliko pridobila. Zavedamo se namreč, da v radiusu 150 km ni nobenih resnih term oziroma spa ponudbe. Projekt Terme Spa Brda predvideva obiskovalce tako iz Slovenije, predvsem pa iz Furlanije Julijske krajine vse do Veneta, iz Avstrije pa vsekakor obiskovalce iz Koroške in Salzburške, načrtovalci pa stavijo celo tudi na obiskovalce iz nemške Bavarske. S projektom bi se odprlo kar 100 novih delovnih mest.
Prav tako zanimiv projekt, ki se obeta, je obnova izumrle vasice Slapnik. Obnova naj bi se začela s TV šovom, kasneje pa naj bi se v Slapniku zgodil razpršeni hotel, kateri naj bi prevzel vlogo depandanse Termam Spa Brda. Razgovori s potencialnimi investitorji in nosilci dejavnosti so ravno v zadnjem času zelo intenzivni.
Pomembna investicija se ravnokar odvija neposredno v bližini Dobrovega, in sicer Poslovna cona Agrarija. Tukaj bo občina za ureditev komunalne infrastrukture vložila kar dober milijon evrov, na tem območju pa bomo pridobili sodobno storitveno dejavnost s trgovino s kmetijskim in gradbenim materialom, trgovino s kmetijsko mehanizacijo, mehanično delavnico in lokalom. Tukaj pa bo mesto pridobila tudi tolminska kmetijska zadruga s prehrambeno živilsko trgovino in gostinsko ponudbo. Vse to bo še dodatno privabljalo kupce iz sosednje Italije.
V podporo vedno intenzivnejšemu turizmu v Brdih intenzivno gradimo in urejamo komunalno in cestno infrastrukturo. Gotovo se moramo zahvaliti tudi državi, predvsem Ministrstvu za infrastrukturo, katera ima v zadnjem času več posluha za obnovo regionalnih cest, katere so bile še do nedavnega zelo neurejene in prometno nevarne. Tukaj naj omenim, da je v Brdih predvidena obnova regionalne ceste od solkanskega mosta pa vse do bivšega mejnega prehoda Neblo (Venko). Precej odsekov se je že uredilo, v kratkem pa bo na vrsti tudi dolga leta želena obvoznica v Kojskem, katera se bo vila po dolini potoka Pevmica.
In ko že omenjam komunalno infrastrukturo, naj še dodam, da v Brdih zadnja leta dajemo velik poudarek urejanju kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. Po nekaterih vaseh je to že urejeno, v kratkem naj bi se zgradilo kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo v vasici Vedrijan, nato v Kojskem in kasneje v Vipolžah. Prav gotovo bomo tudi pri teh projektih poskušali pridobiti evropski denar, ker je za tako velike investicije občinski proračun preskromen.
Precej se dela tudi na izgradnji kolesarske poti, saj je kolesarjev v Brdih vedno več, predvsem iz sosednje Italije. Naj se pohvalim, da smo ena prvih občin, ki smo začeli staviti na „zeleno“ in pričeli obiskovalcem ponujati najem električnih koles in skuterjev. Torej ambicij nam v Brdih gotovo ne manjka, volje jih uresničiti pa ravno tako ne.

Evropski pogled na lokalne skupnosti letos poudarja predvsem povezovanje in sodelovanje – kako vi gledate na to in kako aktivno se povezujete oz. sodelujete z drugimi občinami, nevladnimi organizacijami?

Povezovanje in sodelovanje je naše vodilo že od prvih korakov občine. Od samega začetka v Občini Brda iščemo način, kako sodelovati s sosednjimi občinami. Vseh šest goriških občin zelo dobro sodelujemo: skupne imamo tako zavode kot javna podjetja, kot npr. Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d., delno Komunala Nova Gorica d.d., Zdravstveni dom Nova Gorica – Osnovno varstvo in Zobozdravstveno varstvo, Goriško lekarno, Ljudsko univerzo idr. Vse te institucije nakazujejo to, da moramo sodelovati in skrbeti, da te uspešno funkcionirajo v prid našim občanom. Občina Brda sodeluje tudi čezmejno, saj smo pobrateni z dvema hrvaškima občinama, dvema italijanskima in eno avstrijsko občino. S kar precej občinami v Avstriji gojimo prijateljske odnose, s katerimi sodelujemo na področju kulture, ekonomskem in gospodarskem razvoju. Za tovrstno sodelovanje na avstrijski strani gre gotovo zasluga tudi Alpe Jadranskemu centru v Celovcu (AACC), kateremu predseduje naš dobri prijatelj Bernard Sadovnik. Sodelovanje s to institucijo smo vzpostavili že takoj po nastanku briške občine, preko AACC pa smo Brici prišli celo do avstrijske prestolnice Dunaja, kjer smo se kar nekaj krat promovirali. Skupno sodelovanje je obrodilo tudi tradicionalne mini praznike češenj, ki se junija pred praznikom v Brdih, odvijajo v Beljaku, Globasnici, Celovcu in Gradcu. Poleg tega sodelujemo tudi z občino Koča-Muta. Rezultat tega je, da imamo v Brdih vedno več gostov iz avstrijske strani.
Da se vse prej omenjeno dogaja in uresničuje, gre gotovo zasluga tudi sinhronemu delovanju občinske uprave z raznimi občinskimi organi, kot so občinske komisije in občinski svet. Vse pomembne stvari so predhodno usklajene in ravno zato uspešno izpeljane. V povezovanju in slogi je moč in tega se v Brdih še kako dobro zavedamo.

Brda so uspešna občina, kaj je recept?

Mnogi me sprašujejo, čigava je zasluga, da so Brda dokaj uspešna občina. Brez pomisleka vedno odgovorim, da je to delo vseh Brik in Bricev. Znano je, da smo Slovenci zelo vztrajen in delaven narod, zato smo tudi kot majhen narod preživeli skozi stoletja, uspevalo nam je ohraniti vztrajnost tudi, ko nismo imeli svoje lastne države. Naj se vrnem k Brikam in Bricem. Lahko rečem, da so tudi na tem področju z garaškim delom in vztrajnostjo primer dobre prakse, zato smo vsi skupaj zgodba o uspehu.