Kohezijska politika: v prihodnji finančni perspektivi bomo zasledovali 5 ciljev
Evropska komisija je pod drobnogled vzela tudi Slovenijo in zanjo za vseh pet ciljev podala napotke, na kakšen način naj jih uresničuje. Gre za področja, za katera tudi sami vemo, da jih moramo izboljšati. Zdaj jih bomo lahko s pomočjo projektov, s katerimi bomo kandidirali za evropska sredstva.
Kohezijska politika je v okviru EU najmočnejše naložbeno orodje, saj zajema skoraj tretjino proračuna EU, z njim pa Evropska komisija udejanja zamisel solidarnosti. Podpira več sto tisoč projektov po vsej Evropi, ki prejemajo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada. Namen ekonomske in socialne kohezije je zmanjšati neskladje med različnimi regijami in zaostalost najmanj razvitih regij. V Sloveniji kohezijska sredstva predstavljajo velik del naložbenih sredstev.
Snovalci kohezijske politike si za obdobje 2021 do 2027 zadajajo pet prednostnih ciljev, prek katerih naj bi poleg dviga konkurenčnosti na vseh ravneh zasledovali tudi cilje solidarnosti in boja proti podnebnim spremembam.
V Evropski komisiji so oblikovali novo kohezijsko politiko za obdobje od 2021 do 2027. Kohezijski sklad je manj bogat kot v prejšnjem obdobju, saj potrebe za naložbe v okoljsko problematiko in prometne povezave, v državah, ki so se EU pridružile leta 2004, nekoliko upadajo. Povečal pa se je znesek za naložbe v varčevanje z energijo, regionalni razvoj in regije v prehodu. Slovenija je razdeljena na dve regiji: Zahodna Slovenija je po prvotnem proračunskem predlogu regija v prehodu, Vzhodna Slovenija pa manj razvita regija.
Pet prednostnih področij
V okviru nove kohezijske politike bo poudarek na petih prednostnih področjih – ciljih: Pametnejša Evropa, Okolju prijaznejša, brezogljična Evropa, Bolj povezana Evropa, Bolj socialna Evropa in Evropa, bliže državljanom. Gregor Čufer z Generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko je v predstavitvi nove kohezijske politike v okviru Tedna regij EU 2019 (EU Regions’ Week 2019) v Bruslju povedal, da so za našo državo v tako imenovani prilogi D – poročilu o razvoju za Slovenijo – določili potrebe za vseh pet omenjenih sklopov.
V sklopu Pametnejša Evropa naj bi izboljšali inovacijsko ozaveščenost, saj je stopnja inovativnosti v slovenskih podjetjih v primerjavi z drugimi državami sorazmerno nizka. Več je treba narediti tudi pri sodelovanju med ustanovami znanja in podjetji. Pomanjkljivosti so tudi pri rasti podjetij in dostopu do alternativnih virov financiranja ter podpornem okolju za podjetja. Med prednostnimi nalogami prihajajočega obdobja je tudi digitalizacija pri ustanovah znanja in podjetjih ter dostopu do digitalnih storitev za državljane in izboljšanju e-uprave. V Sloveniji tudi manjkajo znanja in spretnosti, ki se jih potrebuje v času avtomatizacije, digitalizacije in umetne inteligence.
V sklopu Okolju prijaznejša, brezogljična Evropa, mora Slovenija znižati stopnjo energetske intenzivnosti tako v proizvodnji kot pri delovanju podjetij. Poudarek je treba dati uporabi obnovljivih virov energije, ki v naši državi še niso dovolj zastopani. Slovenija mora izboljšati upravljanje z odpadnimi vodami v velikih aglomeracijah, izboljšati kakovost zraka. Okrepiti mora tudi poplavno varnost. Na področju krožnega gospodarstva imamo sorazmerno dobre načrte, ob tem pa veliko večino surovin še vedno uvažamo.
V okviru sklopa Bolj povezana Evropa so v Sloveniji največji izzivi v prometu, saj se kar 86 odstotkov ljudi na delo vozi z osebnim avtomobilom. EU želi, da bi se bolj usmerili na javni prevoz in trajnostne oblike prevoza, za kar je treba izboljšati infrastrukturo in prevozne čase. Slovenija je tudi del vseevropske prometne mreže, čeznjo potekajo glavni koridorji. EU želi izboljšati dostop do tega omrežja ter z njegovo pomočjo pomagati lokalnemu gospodarstvu.
V okviru sklopa Bolj socialna Evropa gre za izzive na področju zaposlovanja, izobraževanja, socialne vključenosti in zdravstvenega varstva. Rdeča nit celotne analize je razhajanje med spretnostmi in veščinami, ki so na voljo, in potrebami trga dela. To se rešuje prek politik zaposlovanja, posodabljanjem politik trga dela, ugotavljanja potrebnih spretnosti, izobraževanja in usposabljanja težje zaposljivih. S socialno vključenostjo pa se po Čuferjevih besedah misli predvsem na zdravstveno varstvo starejših, kjer želijo starejše osebe čim dlje ohranjati v domači oskrbi, da so lahko še del skupnosti.
V okviru sklopa Evropa, bliže državljanom pa gre za podporo lokalno vodenim strategijam in trajnostnemu razvoju mest v EU.
Po besedah Gregorja Čuferja naj bi se v okviru vseh petih omenjenih področij uporabljal pristop od spodaj navzgor (lokalni pristop), kjer naj akterji na lokalni (regionalni) ravni ministrstva seznanjajo s svojimi potrebami in se to vključi v nacionalne razvojne strategije.
Posojila in svetovanje Evropske investicijske banke
K regionalnemu razvoju prispeva tudi Evropska investicijska banka (EIB), in sicer s pomočjo posojil in svetovanja. Pri tem ponuja tako imenovana okvirna posojila (prilagodljiva posojila za male projekte), investicijska posojila, lastniška vlaganja ali svetovalne storitve, kot je platforma URBIS.
V zadnjem petletnem obdobju (2014 do 2018) je EIB namenila 104 milijarde evrov posojil za izboljšanje zdravja, stanovanjsko problematiko, mestni transport ter upravljanje z vodnimi viri in odpadnimi vodami. V prihodnje bo lokalnim skupnostim pomagala predvsem pri boju z vremenskimi spremembami in izboljševanju socialne vključenosti.
Vazil Hudak, podpredsednik EIB, zadolžen za financiranje gospodarske in socialne kohezije, pravi: »EIB mestom in regijam stoji ob strani že dobrih 60 let. Danes jim pomaga pri soočanju z rastočo urbanizacijo in podnebnimi spremembami. Do leta 2025 namerava vsaj polovico svojih sredstev nameniti za projekte s področja soočanja s podnebnimi spremembami in okoljsko vzdržnostjo, večina jih bo namenjenih mestom.« Ob tem bo sredstva namenjala za trajnostni transport, dostopno in energetsko učinkovito gradnjo stanovanj, izobraževanje in odpornost na podnebne spremembe. Za zmanjševanje razlik med regijami pa EIB namenja vsaj 30 odstotkov svojih sredstev za kohezijske projekte. V zadnjih petih letih (2014 do 2018) je zanje namenila 88 milijard evrov.
Kako je Slovenija do zdaj izrabila kohezijska sredstva za obdobje 2014 do 2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta
· Dodeljena sredstva preko izdanih odločitev o podpori (projekti, programi, javni razpisi) v višini 2,56 milijarde evrov (EU del), kar predstavlja 83 odstotkov razpoložljivih sredstev;
· potrjene operacije v višini 2,08 milijarde evrov (EU del), kar znaša 68 odstotkov razpoložljivih sredstev;
· izplačila v višini 900 milijonov evrov (EU del), kar predstavlja 29 odstotkov razpoložljivih sredstev; izplačila predstavljajo tako izplačila iz državnega proračuna v višini 837 milijonov evrov (EU del) kot tudi izplačila iz naslova finančnih instrumentov v višini 63 milijonov evrov (EU del), ki pa se ne izkazujejo v bilanci prihodkov in odhodkov državnega proračuna;
· zahtevki za plačilo iz proračuna EU, posredovani na Evropsko komisijo, v višini 830 milijonov evrov (EU del), kar predstavlja 27 odstotkov razpoložljivih sredstev.
Vir: Portal www.eu-skladi.si
Prepoznavnost kohezijske politike premajhna?
Na osnovi študije Eurobarometer, ki je bila predstavljena v okviru Tedna regij EU 2019 (EU Regions’ Week 2019) v Bruslju, le 40 % Evropejcev ve, da Evropska unija financira projekte v njihovi regiji. Čeprav je ta delež v devetih državah zrasel na 60 %, na Poljskem celo na 82 %, pa si v Evropski komisiji želijo izboljšati prepoznavnost Evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESI) in s tem okrepiti zaupanje državljanov v evropski projekt. V ta namen bodo v novi finančni perspektivi 2021 do 2027 zagotovili dodatna sredstva za promocijo kohezijskih projektov, namenjena pa bodo za komunikacijo na ravni EU ter posameznih regij. Ob tem pa lokalni voditelji predlagajo neprekinjen dialog z državljani in lokalnimi deležniki, da se jih bolje vključi v proces odločanja v zvezi s skladi EU.
