
Les prodira v vse industrijske panoge
Zaradi svojih izjemnih lastnosti se les uveljavlja v številnih panogah, najbolj pa v gradbeništvu, pohištveni industriji ter tudi v energetiki. Tudi industrija, podobno kot […]
Zaradi svojih izjemnih lastnosti se les uveljavlja v številnih panogah, najbolj pa v gradbeništvu, pohištveni industriji ter tudi v energetiki. Tudi industrija, podobno kot […]
Skrajni čas je, da se začnemo zgledovati po dobrih praksah držav, ki so, podobno kot mi, porasle z gozdovi in gozdno bogastvo preoblikujemo v gradbeno. […]
Družba Slovenski državni gozdovi je z dolgoročnimi pogodbami o prodaji lesa začela proces vzpostavljanja gozdno-lesne verige, vanj pa se morajo bolj dejavno vključiti tudi drugi deležniki.
Lesno biomaso ki jo danes predvsem kurimo, bi bolje izkoristili kot surovino za proizvodnjo sintetičnih goriv, denimo bioplina, metana in metanola.
Optimizacija gozdno-lesne verige poteka s pomočjo prenosa podatkov med kupcem surovine, lastnikom gozda do upravljavca stroja.
Večina gozdnih površin, ki jih je prizadel žledolom ali napadli podlubniki, je saniran, zakonodaja se sicer skoraj vsako leto nekoliko spreminja, vendar resnejše spremembe še čakamo.
»Podjetja k poslovanju po načelih krožnega gospodarstva spodbuja več stvari. V prvi vrsti zakonodaja,« pravi Maja Mešl, direktorica slovenjgraške Fakultete za tehnologijo polimerov (FTPO). Opozarja, da je v tem kontekstu v zadnjem času najpomembnejša sprememba prepoved uporabe plastike za enkratno uporabo do leta 2021 ter napoved EU, da naj bi bila do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za vnovično uporabo ali recikliranje, medtem ko naj bi se je trenutno recikliralo samo 40 odstotkov.
V Laboratoriju za strojno inteligenco na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so v sodelovanju s podjetjem Špica International razvili laboratorijski prototip sistema za vizualno preverjanje istovetnosti izdelkov v skladiščih naslednje generacije. Ta omogoča pohitritev opravil skladiščnih delavcev in lažje preverjanje istovetnosti izdelkov, ki se nahajajo v skladiščih.
Na Kemijskem inštitutu so v sodelovanju s Katedro za tekstilno in oblačilno inženirstvo, Naravoslovnotehnične fakultete v Ljubljani, razvili trajnostna negorljiva polimerna vlakna, ki so uporabna v številnih industrijah.
Uvajanje koncepta pametne tovarne zahteva predvsem usposobljene ljudi z ustreznimi kompetencami ter dobro povezavo med vsemi naprednimi tehnologijami.