Nekategorizirano

V reviji Eko dežela Energetika, ki je izšla 8. 10. 2019, je bil objavljen članek z naslovom »Izkoriščamo le polovico energije slovenskih rek«. V njem so med drugim objavljene tudi izjave direktorja družbe HESS Bogdana Barbiča in nekaj trditev Ministrstva za infrastrukturo, ki so neresnične in na katere, skladno z 42. členom zakona o medijih, v Društvu za preučevanje rib Slovenije (DPRS) podajamo odgovor.

Včeraj je Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) objavilo predlog novele zakona za javno obravnavo. Kot so pojasnili na ministrstvu, novelo potrebujemo zaradi uskladitve z evropsko zakonodajo in z zakonsko podlago za spodbujanje ukrepov za rabo alternativnih goriv v prometu s strani države. Rok za pripombe je 6. december.

Med januarjem in septembrom letos smo v jedrski elektrarni proizvedli več elektične energije, manj pa smo jo proizvedli v hidroelekrarnah, kažejo podatki bilance električne energije na prenosnem in distribucijskem omrežju v Sloveniji, ki jih je za prve tri četrtine leta objavil direktorat za energijo na Ministsrstvu za infrastrukturo.

Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo Poročilo o vsebinjenju in osnutek okoljskega poročila za Celovit nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN). Slednjega so skupaj z dopolnjenim osnutkom NEPN (4.0) 13. novembra 2019 posredovali Ministrstvu za okolje in prostor.

Če bi Slovenija razglasila podnebno okoljsko krizo, bi to omogočilo, da se vsi resursi usmerijo v njeno reševanje, je na nedavnem posvetu o podnebnih spremembah v državnem zboru med drugim dejal predsednik parlamenta Dejan Židan. Dodal je, da na podlagi posveta pričakuje, da bo do njega prišlo kar nekaj pobud, naj pozove vlado k razglasitvi podnebne okoljske krize. Posvet je bil deležen velikega zanimanja.

Drugi blok jedrske elektrarne ali gradnja regionalnega odlagališča skupaj s sosednjimi jedrskimi državami bi lahko odlaganje slovenskega rabljenega jedrskega goriva občutno pocenilo, meni dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan. Slovenija naj bi odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki čakajo v skladiščih, začela graditi prihodnje leto.

V prihodnjih dveh desetletjih uporaba jedrske energije v Sloveniji ni vprašljiva, dokončen odgovor o nadaljnji politiki na tem področju oziroma o tem, ali bomo dobili drugi blok jedrske elektrarne ali ne, pa bo najverjetneje prinesel Energetski koncept Slovenije, pravijo na direktoratu za energijo Ministrstva za infrastrukturo.

Vsebinsko se projekt razogljičenja Slovenije osredotoča na enega od ključnih družbenih izzivov – prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, pravijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.