Športne poškodbe so sestavni del športa

Slovenci veljamo za zelo športen
narod, profesionalni športniki nas razveseljujejo z vrhunskimi
rezultati v vseh možnih športnih disciplinah. Iz leta v leto pa se
povečuje tudi število rekreativnih športnikov, ki z redno telesno
aktivnostjo skrbimo za zdrav način življenja. Čeprav ima redna
telesna aktivnost številne pozitivne učinke na naše telo, lahko
nepravilna vadba, pretirano obremenjevanje mišic, vezi in sklepov
vodijo do športnih poškodb.

Športne poškodbe so poškodbe, ki
nastajajo med športno aktivnostjo. Čeprav si med vadbo lahko
poškodujemo katerikoli del telesa, se izraz športne poškodbe
uporablja predvsem pri poškodbah gibal. »Vzroki za športne
poškodbe so zelo različni in vključujejo čezmerno intenziteto
treningov, nepravilno stopnjevanje obremenitev, napake v tehniki,
precenjevanje sposobnosti, neprimerno opremo … Pogosto gre za
kombinacijo več dejavnikov, ki privedejo do poškodbe,« nam pove
mag. Martin Mikek, dr. med. specialist ortopedije iz Artros centra za
ortopedijo in športne poškodbe v Ljubljani. Pove še, da je
mehanizem nastanka poškodb običajno kompleksen, saj nanj vplivajo
tudi biološke in biomehanične lastnosti posameznika, torej
dejavniki, kot so starost, sposobnost regeneracije in razvitost
gibalnega aparata.

Najpogostejše poškodbe

Specialist ortopedije športne poškodbe
deli na preobremenitvene poškodbe in na poškodbe, ki so posledica
enkratnega delovanja neke zunanje sile. Pogoste preobremenitvene
poškodbe, ki nastanejo zaradi dolgotrajnega ponavljanja določene
obremenitve, opredeli kot teniški komolec, tekaško koleno, vnetje
pokostnice goleni, kronično vnetje Ahilove kite in kite pogačice in
kvadricepsa, kar opisujemo kot skakalčevo koleno.
Značilne
športne poškodbe, ki so posledica enkratnega delovanja sile, pa
predstavi kot pretrganje sprednje križne vezi kolena in poškodbe
obodnih vezi kolena (zvin kolena), poškodba vezi zgornjega skočnega
sklepa (zvin gležnja), poškodba akromioklavikularne sindezmoze
(sklep med ključnico in lopatico) in izpah rame.

Zdravljenje športnih poškodb

Nace Gartner, dipl. fizioterapevt,
vodja fizioterapije v Althea centru Zdravja in Harmonije opozarja: »V
prvi fazi je najpomembnejša pravilna diagnostika, pri kateri si
pomagamo z raznimi fizioterapevtskimi tehnikami (cyriax, pnf,
mišično-skeletna testiranja), po potrebi rentgen, ultrazvok,
magnetna resonanca itd. Nato pripravimo protokol zdravljenja za
vsakega posameznika, saj skoraj nobena poškodba ni enaka, vsak
pacient se drugače odziva na zdravljenje.« Hkrati doda, da je zelo
pomembno sodelovanje pacienta, upoštevati mora navodila, kaj mora
delati in česa ne sme.

Zdravljenje poteka podobno tudi pri
profesionalnih športnikih, le da je tam pomembna čim hitrejša
rehabilitacija. Običajno sodeluje celotna zdravstvena ekipa
športnika (zdravnik specialist, fizioterapevt s specialnimi znanji,
športni trener, kineziolog, psiholog, nutricionist, mentalni
trenerji in energijski terapevti …). »Ena terapevtska obravnava
traja dlje časa, uporabimo vse metode in aparature, ki so za
določeno poškodbo smiselne. Na začetku z meritvami naredimo
posnetek stanja, na koncu uporabimo teste in meritve, ki nam povedo,
kdaj je športnik pripravljen na vrnitev v maksimalne obremenitve,«
še pojasni fizioterapevt Gartner.

Novosti pri zdravljenju poškodb

Sogovornika še povesta, da medicina in
fizioterapija napredujeta iz dneva v dan, na podlagi raziskav se
pojavljajo novi postopki, protokoli, smernice in aparature za
zdravljenje poškodb. Novost na področju fizioterapije športnih
poškodb nam predstavi Gartner: »V zadnjih letih so to terapevtske
aparature, ki pri svojem delovanju izkoriščajo tudi telesu lasten
energijski potencial (tecar), in je zato okrevanje hitrejše.
Obstajajo pa tudi aparature, s pomočjo katerih merimo fizične in
energijske kazalnike pripravljenosti posameznega športnika
(energijska diagnostika). Tako dobimo še celovitejši vpogled v
stanje in zdravljenje je zato kakovostnejše.«

Fizioterapevti za boljše uspehe pri
zdravljenju tako kombinirajo ročne tehnike in aparature.
Strokovnjaki opažajo, da se v podporo zdravljenju in hitrejšemu
okrevanju športniki (profesionalni in rekreativni) zelo pogosto
odločajo tudi za mentalne treninge, saj je ‘zdravljenje’
psihosomatskih vzrokov v kombinaciji z zdravljenjem fizične poškodbe
bistveno hitrejše in uspešnejše. V Althea centru poudarjajo, da
dajejo prednost ‘timski’ obravnavi, saj je tako obravnava celostna in
rezultati bolj stabilni. Kot podpora osnovnim terapijam pa
uporabljajo različne pripomočke, ki terapijo ‘podaljšajo’ tudi za
domov (kineziološki trakovi, razne vadbene elastike, s pomočjo
katerih vadimo doma).

Priprava na maraton

Do športnih poškodb pogosto pride pri
večjih športnih podvigih, kot je na primer maraton. Zato je zelo
pomembno, da smo na tak podvig pripravljeni. Vodja fizioterapije v
Althea centru v Lescah svetuje: »Pripravljajmo se s pomočjo
strokovnjaka, trenerja, kondicijskega trenerja, kineziologa …, ali
po smernicah strokovne literature – sem ne sodijo spletni forumi.
Na ta način si izdelamo načrt treninga. Pomembna je postopnost pri
obremenjevanju in stopnjevanju količine treninga. Zelo pomembno je
sproti spremljati stanje telesa in prilagajati vadbo, ob težavah pa
se posvetovati z zdravniki in fizioterapevti, s čimer preprečimo
morebitne hujše poškodbe.« Poleg strokovnega nadzora je zelo
pomembna tudi oprema in čas. »Izberemo kakovostno in primerno
obutev, rezerviramo si dovolj časa, da se v miru pripravimo na svoj
podvig. Poskrbeti moramo za dovolj počitka, ustrezno regeneracijo in
kakovostno prehrano, saj prihaja do precejšnjega števila poškodb
tudi zaradi izčrpanosti in preobremenitev,« še doda Gartner.

Preventiva je pomembna

Strokovnjaka sta si enotna, da s
primerno preventivo lahko veliko športnih poškodb preprečimo, zato
je poznavanje preventivnih ukrepov, povezanih s športom, s katerim
se ukvarjamo, res pomembno. Za veliko športnih užitkov brez poškodb
je treba poslušati nasvete strokovnjakov in naše telo. »Ko
začutimo utrujenost in bolečino, ji je treba posvetiti pozornost. Z
rednim raztegovanjem ali masažami lahko odkrijemo težavo, ki je ob
vadbi niti še ne zaznamo in jo lahko pravočasno odpravimo, preden
pride do resne poškodbe,« svari Gartner in doda, da če nekaj časa
nismo trenirali, ne moremo nadaljevati tam, kjer smo končali, ampak
ponovno začnemo z nizko intenzivno vadbo in jo primerno stopnjujemo.
Nujen pa je tudi zadosten počitek.

Mag. Martin Mikek pa posebej izpostavi
še mladostnike, pri katerih so gibala še v obdobju rasti: »Z
monotonimi treningi, usmerjenimi le v izvajanje nekega specifičnega
giba, dosežemo zelo neenakomerno razvitost mišic in porušimo
ravnovesje med posameznimi mišičnimi skupinami. To hitro vodi do
strukturnih okvar, ki pogosto zahtevajo dolgotrajno zdravljenje.«

Barbara Rudolf