Svetovni dan hipertenzije – Ali veste, kakšen je vaš krvni tlak?
Vsako leto 17. maja obeležujemo svetovni dan hipertenzije, katerega namen je ozaveščanje ljudi o krvnem tlaku ter pomenu zdravega življenjskega sloga pri preprečevanju in zdravljenju zvišanega krvnega tlaka. Na pobudo Sekcije za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva bodo v organizaciji zdravstvenih domov po Sloveniji od 17. do 24. maja 2016 potekale meritve krvnega tlaka in ozaveščanje o preprečevanju in obvladovanju arterijske hipertenzije.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa poudarjajo pomen zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga, s katerim lahko vplivamo na preprečevanje pojava zvišanega krvnega tlaka.
Zvišan
krvni tlak je eden
najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za bolezni srca in
ožilja
Sem sodijo predvsem bolezni srca in
ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi, povišan
krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic. Kronične
nenalezljive bolezni so v Sloveniji in svetu vodilna zdravstvena
težava in vzrok za prezgodnjo umrljivost. „V Sloveniji kronična
obolenja povzročijo 70 % vseh smrti, med vodilnimi vzroki pa so na
prvih dveh mestih bolezni srca in ožilja ter rak. Tudi v letu 2008
so bile smrti zaradi bolezni srca in ožilja v EU-27 in tudi v
Sloveniji daleč najpogostejši vzrok smrti,“ pojasnjujejo na NIJZ.
Čeprav se v Sloveniji delež smrti pri obeh spolih zaradi bolezni
srca in ožilja že od leta 1990 zmanjšuje, so te še vedno vzrok za
38 % celotne umrljivosti prebivalstva. „Skrb vzbujajoča je
predvsem prezgodnja umrljivost, ki je pogosta že po 40. letu
starosti in se z višanjem starosti še stopnjuje. Pričakovano
trajanje življenja se z razvitostjo družbe sicer podaljšuje, še
vedno pa zaradi neustreznega načina življenja veliko ljudi umre
prezgodaj,“ poudarjajo na NIJZ.
Na podlagi CINDI anketnih raziskav
ugotavljajo, da se pojavnost arterijske hipertenzije v zadnjem
desetletju povečuje s pomembnim trendom, predvsem na račun moških.
Pojavnost je najvišja pri najstarejši starostni skupini, ljudeh z
najnižjo stopnjo izobrazbe, pri najnižjem družbenem sloju;
prebivalci tega sloja jemljejo tudi največ zdravil proti zvišanemu
krvnemu tlaku. Krvni tlak, ki je izmerjen pri zdravniku zaradi
zdravstvenih težav, je pogosteje izmerjen pri ljudeh z najnižjo
stopnjo izobrazbe in najnižjem družbenem sloju; pri preventivnem
zdravstvenem pregledu pa je krvni tlak izmerjen pogosteje pri ljudeh
z najvišjo stopnjo izobrazbe in najvišjem družbenem sloju.
Arterijska
hipertenzija kot posledica nezdravega življenjskega sloga
»Na
visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo pomembno
vpliva nezdrav življenjski slog, kot so prekomerno uživanje soli,
nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje
alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna
dejavnost. Zato je zdrav življenjski slog zelo pomemben v
preprečevanju zvišanega krvnega tlaka. Sicer pa je povišan krvni
tlak kronična bolezen, ki zahteva dosledno zdravljenje do konca
življenja in pomemben del učinkovitejšega zdravljenja je seveda
tudi upoštevanje načel zdravega življenjskega sloga,« poudarja
Jožica Maučec Zakotnik, predstojnica Centra za upravljanje
programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ.
Priporočila za normalen krvni tlak
Zdrav življenjski slog lahko
neposredno vpliva na preprečevanje in normalizacijo zvišanega
krvnega tlaka. Trije namigi NIJZ v pomoč k zdravemu življenju:
> Zdrava prehrana
»Zdrava prehrana je zelo pomembna,
zato moramo zaužiti od tri do pet kvalitetnih obrokov dnevno. Jesti
je treba počasi, izbirati živila z manjšo vsebnostjo soli, omejiti
vnos predelane in hitro pripravljene hrane, povečati vnos sadja in
zelenjave ter omejiti količino popitega alkohola.« priporoča izr.
prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z NIJZ.
> Nadzorovanje telesne teže
V našem hitro spreminjajočem se svetu
narašča število ljudi s prekomerno telesno težo in debelostjo.
Povečana telesna teža lahko vodi v hipertenzijo.
> Aktivno življenje
Človeško telo je ustvarjeno za
gibanje, zato je redna zmerna telesna dejavnost izjemno pomembna za
ohranjanje zdravja. Začnemo lahko že z malenkostmi v vsakdanjem
življenju, kot je uporaba stopnic namesto dvigala, igranjem z otroki
ali vnuki v naravi in sprehodom po kosilu. Pred načrtovanimi večjimi
napori pa se morajo osebe z resnejšimi bolezenskimi stanji
posvetovati z izbranim zdravnikom.
