So superživila res tako super?
Superživila naj bi poosebljala
Hipokratovo sporočilo, ki glasi: „Hrana naj bo vaše zdravilo in
vaše zdravilo naj bo vaša hrana“. Vsebovala naj bi visoko
vsebnost telesu nujno potrebnih hranilnih snovi, kot so vitamini,
minerali, esencialne maščobne kisline in aminokisline,
antioksidante in druge bioaktivne snovi.
Vse to omogoča telesu
nemoteno delovanje, tako v običajnem življenju, kot tudi v stresnih
situacijah. Superživila naj bi pomagala tudi pri očiščevanju in
razkisanju telesa ter celotnemu imunskemu sistemu.
Številni kupci t. i. superživil z
nakupom iščejo hitrejšo pot, bližnjico do zdravja, dobrega
počutja, energije in zadovoljstva. Želijo si čarobno formulo za
pomlajevanje, razstrupljanje, hujšanje in še marsikaj. To je tudi
razlog, da se številni kupci, raje kot za cenejši izdelek brez
oznake superživilo, odločijo za nakup znatno dražjih t. i.
”superfood” izdelkov. Prodajalci superživil nam zagotavljajo, da
bomo z uživanjem teh dobili dovolj hranilnih sestavin za delovanje
telesa, da nas bo ščitilo pred boleznimi, stresom, utrujenostjo …
Zagotovo je to odlična tržna poteza, ampak – ali gre pri tem
morda tudi za zavajanje? Je reklamirano in obljubljeno tudi resnično
mogoče, predvsem pa – tako enostavno? In, kaj sploh kupiti v
poplavi številnih izdelkov, da bomo res premagali težave, ki nas
pestijo? Kako in koliko uporabiti?
Superživilo je modna muha
Po svoje je logično, a žal tudi
nemoralno, če prodajalci takšnih in drugačnih (super) živil
pojejo le hvalnice reklamiranim, skoraj ”čudežnim” izdelkom, o
morebitnih negativnih učinkih pa so previdno tiho oz. se jih sploh
ne zavedajo. Ravno zaradi tega na deklaracije ni več dovoljeno
pisati nepreverjene trditve. In kot kaže, bo potrošnik v prihodnje
bolj zaščiten tudi pred zlorabo pojma superživilo, ki ga lahko
zdaj uporablja že skoraj vsak in povsod. Po navedbi Zveze
potrošnikov Slovenije številni trgovci prodajajo kot superživila
že številno sadje, oreščke, zelenjavo, tudi ribe in morske
sadeže. Superživila so, žal, postala modna muha, ki so še najbolj
super za denarnice trgovcev. Še hujša zavajanja najdemo v člankih
po revijah in internetu, kjer različni avtorji med superživila
prištevajo že skoraj vsako živilo, ki vsebuje vitamine, od ovsa do
jagod, za katere velja, da spadajo (konvencionalno pridelana) med
najbolj, s pesticidi obremenjena živila.
Samo odmerek loči zdravilo od strupa
Pa se sploh kdo vpraša o stranskih
učinkih? In, ali je res neko superživilo super za prav vsakega
posameznika? Že Paracelsus je dejal, da samo odmerek loči zdravilo
od strupa. To še kako drži pri superživilih, ki vsebujejo
koncentrirane hranilne, zaščitne snovi, a tudi antihranilne snovi.
Nekatera superživila lahko zaradi visoke vsebnosti saponinov v
večjih količinah povzročijo razdraženost ali prepustnost
črevesja. Take so, denimo, goji jagode in kvinoja. Predvsem križnice
(ohrovt …) lahko negativno vplivajo na delovanje ščitnice.
Nepravilno zaužita semena (neoluščena konopljina semena, sezam
…) lahko zaradi visoke vsebnosti fitinske kisline oz. fitatov
zavirajo absorpcijo mineralov in dražijo črevesje. Kakavu je kot
zdravstvena trditev res dokazano vzdrževanje elastičnosti žil, če
pa ne poznamo mere, lahko kakav, podobno kot kava, povzroča
odvisnost, negativno razpoloženje, poškodbe jeter in ledvic ter
druge motnje. Še posebej moramo biti previdni pri grenkih mareličnih
jedrcih (v koščicah), ki so v majhnih količinah zdravilo, že več
kot šest jedrc na dan pa lahko povzroči zastrupitev. Superživila
imajo torej lahko celo obraten učinek od pričakovanega. Tako kot v
primeru uživanja živil, bogatih z antioksidanti, ko se lahko želen
antioksidacijski učinek spremeni v neželen, obraten učinek
oksidacije.
Superživila znotraj domačih meja
Da bomo res zdravi, zdaj in tu, v
svojem domačem okolju, nam ni treba brezpogojno posegati po metodah,
znanju in tradiciji tujih veličastnih starodavnih in oddaljenih
kultur kot so Inki, Eskimi, Indijanci in drugi. Narava nam namreč v
danem prostoru daje vse, kar v določenem trenutku človek tudi
dejansko potrebuje za zdravje, dobrobit in zadovoljstvo. Upoštevajmo
lastno individualnost (tip oz. gene, starost, spol in zdravje),
lokalno danost, letne čase, in izbirajmo med živili, ki so zrasla
na domačih tleh brez uporabe kemije (morda celo samoraslo), in so
bila čim manj predelana. Živilo, ki je bilo konvencionalno
pridelano z uporabo pesticidov, umetnih gnojil in v iztrošeni zemlji
(če prihaja od drugje ali od doma) pa nikakor ne moremo imenovati
niti super niti zdravo živilo.
Matjaž Kološa, univ. dipl. inž.
živilske tehnologije
Poglej tudi: SEZNAM SUPERŽIVIL
