Zaščiteni slovenski mlečni izdelki
Čeprav so prvi slovenski izdelki dobili označbo geografske zaščite v EU šele pred nekaj leti, se v zadnjem času na seznam uvršča vedno več izdelkov, tudi mlečnih.
Zadnji v vrsti zaščitenih pri nas sta prekmurska šunka in piranska sol, ki sta tako postali dvajseti in enaindvajseti proizvod, registriran pri Evropski komisiji. Zaščite so različne, razlika med njimi pa je v tem, da so nekatere geografsko omejene, druge pa ne.
Zaščitena geografska označba zagotavlja, da mora ena od faz proizvodnje potekati na določenem geografskem področju, surovine pa so lahko z drugega območja. Zaščitena označba porekla pomeni, da morata tako pridelava surovin kot proizvodnja potekati znotraj določenega geografskega območja. Zajamčena tradicionalna posebnost ščiti recepte, način proizvodnje in sestavine (geografsko ne omejuje proizvodnje). Oznaka Višja kakovost pa označuje izdelke, ki pozitivno odstopajo in so boljši od sorodnih kmetijskih izdelkov.
Trenutno enaindvajset registriranih
Med slovenske izdelke, ki so registrirani pri Evropski komisiji, poleg že omenjenih Prekmurske šunke in Piranske soli spadajo še Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Kočevski gozdni med, Kraški med, Kraški pršut, Šebreljski želodec, Zgornjesavinjski želodec, Štajersko prekmursko bučno olje, Prleška tünka, Kraški zašink, Kraška panceta, Ptujski lük, Slovenski med, Prekmurska gibanica, Idrijski žlikrofi, Belokranjska pogača. Med registrirane izdelke sodijo tudi štirje mlečni in sicer Nanoški sir, Mohant, Tolminc in Bovški sir.
Nanoški sir (oznaka: Zaščitena označba porekla)
Sir, ki so ga na Nanosu pridelovali že v 16. stoletju, je intenzivno rumene barve zaradi mleka za njegovo proizvodnjo, ki ima zelo visoko vsebnost beta karotena. Zorilnice tega sira se nahajajo na specifični mikroflori vinorodnega območja, zato sir po dvomesečnem zorenju dobi poseben, pikanten okus. Nanoški sir je bil prvo živilo, ki je bilo zaščiteno z geografskim poreklom v Sloveniji. Pri proizvodnji še danes ohranjajo tradicionalno metodo iz 16. stoletja, s to razliko, da je bil prvotni Nanoški sir iz ovčjega mleka, po drugi svetovni vojni pa se je pričelo uporabljati kravje mleko.
Mohant (oznaka: Zaščitena označba porekla)
Sir Mohant proizvajajo na bohinjskem. Je mazav mehak sir, ki ga prepoznamo po močnem, ostrem vonju in pikantnem okusu. Še danes se izdeluje po tradicionalnem postopku, ki se je prenašal iz roda v rod. Barva sira je belkasto rumena, najbolj pogosta (tradicionalna) uporaba na mizi pa je kot dodatek h krompirju v oblicah.
Tolminc (oznaka: Zaščitena označba porekla)
Trdi polnomastni sir Tolminc izhaja iz Zgornjega Posočja, prve omembe tega sira pa segajo že v 13. stoletje. Njegova tradicija se povezuje z začetki pašništva v posoških visokogorskih planinah. Po okusu je sladko pikanten, izdelujejo pa ga na kmetijah in vaških sirarnah. Zorenje lahko traja od dveh mesecev do enega leta.
Bovški sir
Bovški sir od prve omembe naprej (v ceniku za mesto Videm iz leta 1756) velja za posebnega, v tistem času je njegova cena daleč presegla vse ostale sire. Včasih je bil to sir iz surovega ovčjega mleka, ki so mu dodali ovčje ali kozje mleko, danes pa je to večinoma čisti ovčji sir, ponekod pa mu še vedno primešajo 20 odstotkov ovčjega ali kravjega mleka. Pri ovčjem mleku gre za mleko avtohtone bovške ovce, ki se pase v zgornji Soški dolini. Bovški sir je aromatičen in rahlo pikanten, tako po okusu kot po vonju.
Viri:
www.slovenia.info
www.mko.si (knjižica Slovenski zaščiteni kmetijski pridelki in živila)
