Svetovni dan človekovih pravic

Meje
mojih pravic so tam, kjer se začnejo tvoje

10. december je posvečen
človekovim pravicam. Na ta dan se še posebej opozarja, kako
pomembno je poznavanje in spoštovanje teh pravic, s tem pa se
izognemo kršenju pravic drugim. Ob morebitnih kršitvah pa je naša
dolžnost ukrepati.

Ob rojstvu vsak pridobi
človekove pravice, ki pripadajo vsem, ne glede na barvo kože, spol,
nacionalno ali etnično pripadnost, jezik, vero ali katero koli drugo
osebno okoliščino. Človekove pravice vključujejo pravico do
življenja in svobode, prepoved suženjstva in mučenja, svobodo
mišljenja in izražanja, pravico do dela in izobraževanja itd.
Človekove pravice se obravnavajo celovito, kar pomeni, da jih skupaj
z varnostjo in razvojem štejemo za enega
od treh stebrov
mednarodnega sožitja. Brez spoštovanja človekovih pravic ni
varnosti ter ekonomskega in socialnega razvoja in obratno – brez
razvoja in varnosti ni polnega uživanja človekovih pravic.

Brez
spoštovanja človekovih pravic ni varnosti ter ekonomskega in
socialnega razvoja in obratno – brez razvoja in varnosti ni polnega
uživanja človekovih pravic.

Mednarodni dan človekovih
pravic

10. decembra obeležujemo
mednarodni dan človekovih pravic, in sicer od leta 1948, ko je bila
v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic.
Deklaracija je skupen ideal ljudstev in narodov z namenom, da bi vsi
organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje teh pravic in
svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje.
Ministrstvo za zunanje zadeve RS vodi Medresorsko komisijo za
človekove pravice in vsako leto v ta namen na mednarodni dan
človekovih pravic vodi redno sejo, posebej namenjeno sodelovanju s
civilno družbo. Dan pred mednarodnim dnem človekovih pravic je
mednarodni dan genocida. Letos bo Ministrstvo za zunanje zadeve RS v
sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani pripravilo
obeleženje obeh mednarodnih dni. V pripravi je organizacija okrogle
mize z naslovom: ‘Pomen prevencije pri zagotavljanju temeljnih
človekovih pravic’.

Najpogostejše kršitve
človekovih pravic v Sloveniji

Kršitve človekovih
pravic obravnava Varuh človekovih pravic, ki poda oceno o stanju
človekovih pravic zgolj na podlagi pobud, ki jih prejme, ali odpre
na lastno pobudo. Med kršitvami je veliko takšnih, v katerih
pobudniki Varuha seznanjajo s slabimi življenjskimi razmerami z
željo, da bi jim Varuh pomagal.

Največ
pobud so v letu 2014 prejeli s področja
sociale
– revščina se ne zmanjšuje, na drugem mestu pa je kršitev
pravice
do sojenja v razumnem roku (sodni zaostanki).

Kršitve pravic na
področju zdravega okolja

Človekova
ustavna pravica je tudi pravica do zdravega življenjskega okolja. Na
področju okolja in prostora v povprečju Varuh obravnava okoli tri
odstotke vseh prejetih pobud na leto. Namestnica
Varuhinje mag. Kornelija Marzel pove, da so se na tem področju v
preteklem letu
največ ukvarjali s
problematiko sodelovanja javnosti v postopkih okoljskega in
prostorskega odločanja. Posebno mesto v tem sklopu pa zajema
onesnaženje okolja s trdimi delci, težkimi kovinami, odpadki in
drugimi viri onesnaženja (svetlobno onesnaženje, bazne postaje,
daljnovodi in drugo). Namestnica varuhinje še razloži: »V
zvezi s tem od vlade terjamo sprejem vseh ukrepov za izboljšanje
kakovosti življenjskega okolja in zdravja prizadetih oseb na
čezmerno onesnaženih in degradiranih območjih. Ukrepi morajo
vsebovati tudi izvajanje javnozdravstvenih ukrepov.«

Kako ukrepati in kam po
pomoč?

Pri
uveljavljanju pravic nam lahko pomagajo nevladne organizacije, ne
nazadnje tudi Varuh. Mag. Marzel
še pove, da so ukrepi različni glede na področje, kjer so pravice
kršene: »Vsekakor
je najprej treba vedeti, da so pravice kršene, zato je njuno
seznanjanje z njimi. Potem je treba doseči odpravo kršitev pri
tistem organu, ki je kršitev povzročil. Če nam to ne uspe, so na
voljo različne pravne poti. Na koncu uveljavljanja pravic je Varuh
človekovih pravic RS, ki nadzira delo države in v poročilu poda
priporočila za boljše delo različnih organov in ustanov.«

Marzelova pove, da se
kršitve dogajajo tudi zaradi nepoznavanja, malomarnosti ali
brezbrižnosti, zato je njihovo uveljavitev možno doseči tudi tako,
da se na to opozori tistega, ki je kršitev povzročil.

Na mladih svet stoji

Ena
od ključnih prednostnih nalog slovenske zunanje politike je tudi
spodbuditi otroke, predvsem s poučevanjem o njihovih pravicah in
zagotavljanjem dostopa do pravosodnih organov. Izjemno pomembno je
omogočiti mladim, predvsem otrokom v fazi razvoja in iskanja
identitete, da se seznanjajo s človekovimi pravicami.

Slovenija
od leta 2005 izvaja mednarodni projekt izobraževanja o pravicah
otrok ‘Naše pravice’, ki je namenjen otrokom na nižji osnovnošolski
stopnji v različnih delih sveta. Tako je dejavno omogočila
izobraževanje o otrokovih pravicah več kot 180.000 otrokom v
dvajsetih materinskih jezikih v številnih državah.

Učenje
in usposabljanje o temeljnih človekovih pravicah spodbuja
razumevanje o raznolikosti družb, tudi njihovih verskih, etničnih,
kulturnih vidikov in narodnih manjšin. Na ministrstvu za zunanje
zadeve menijo, da je treba spodbujati medkulturno in medversko
spoštovanje, saj človekove pravice pomenijo temeljni prispevek k
dolgoročnemu miru, stabilnosti in varnosti. Izobraževanje za
človekove pravice pa vodi k preprečevanju kršitev človekovih
pravic in je pomemben prispevek k doseganju pravične družbe.
Zavedati pa se moramo tudi, da je izobraževanje in usposabljanje o
človekovih pravicah vseživljenjsko učenje.

Izobraževanje
za človekove pravice pa vodi k preprečevanju kršitev človekovih
pravic in je pomemben prispevek k doseganju pravične družbe.

                                                                                                                                                                             Barbara
Rudolf