Mikoriza – mikroskopske majhne glive v sožitju z rastlinami

Kako zelo je pomembna skrb za tla, se začnemo zavedati, ko odkrijemo skrivnostni svet živih bitij, ki živijo v tleh. Nešteto organizmov, od večjih pa do mikroskopsko majhnih, živi v tleh in  predstavlja nepogrešljivi člen pri nastajanju humusa in ustvarjanju rodovitnih tal. Takšne so tudi
mikroskopsko majhne glive, ki z rastlinami živijo v prekrasnem sožitju.

Na enem hektaru tal se lahko nahaja tudi ena tona gliv. Ta skupina nižjega rastlinstva, ki biva v tleh, je ne samo najštevilčnejša, ampak tudi po delovanju najpomembnejša. S svojim razvejanim micelijem – podgobjem glive, zlepljajo talne delce in s tem izboljšujejo poroznost tal, raztapljajo organske snovi v tleh, organsko obliko dušika
spreminjajo v rudninsko, sodelujejo pri nastajanju humusa in, ne nazadnje, v sožitju z rastlinami tvorijo povezavo z imenom mikoriza.

Čudovito sodelovanje rastlin in gliv

Gobarji dobro vedo, da določene vrste gob rastejo samo pod določenim drevjem. Tako bomo jurčke našli pod bori, brezovega gobana pod brezami in še bi lahko naštevali. Strokovnjaki so že dolgo nazaj odkrili lep način  sodelovanja med gobami in drevjem, ki so ga poimenovali mikoriza. Da obstaja mikoriza ne samo v gozdu, ampak pravzaprav vsepovsod, kjer so tla še zdrava, pa so dognanja zadnjih nekaj let.

Številne mikroskopsko majhne glive, ki živijo v tleh, prijateljujejo z rastlinami. Kaj se dogaja? Mikorizne glive imajo zelo razvejano podgobje, micelij, sestavljen iz neštetega števila hif. Po hifah se pretaka voda in v njej raztopljene hranilne snovi. Takoj, ko seme rastline vzkali in požene prve koreninice, se s koreninami povežejo mikorizne glive. Mikorizne glive s svojim razvejanim micelijem na ta način povečajo rastlinski koreninski sistem, saj rastlini po hifah dovajajo vodo in v njej raztopljene organske snovi, ki so ji takoj na voljo. Rastlina zato hitreje raste, je močnejša in kasneje tudi bolj odporna in rodna. V zahvalo za pomoč pa rastline glivo preskrbijo z ogljikovimi hidrati.

Tej vzajemni pomoči strokovno pravimomikoriza in je razvita pri 90 % rastlin. Mikorizo najdemo v naravi vsepovsod. No, to velja za naravo, ki ni prišla pod roke človeku. V iz leta v leto orani, prekopani, z umetnimi gnojili gnojeni in s pesticidi obravnavani zemlji mikorize ni.

Pozitivni vplivi mikorize

• Mikorizna vlakna sproščajo posebne proteine, ki povezujejo prst in vežejo zemljo. Zato obstaja manjša možnost erozije prsti, hranilne snovi v tleh pa se težje izpirajo.
• Rastline veliko lažje prenašajo pomanjkanje vode, so bolj odporne na sušo.
• Izkoriščenost vode in hranil je s pomočjo mikorize dosti večja, mi pa privarčujemo z denarjem in s časom, saj nam ni treba toliko zalivati in dognojevati.
• Prisotnost mikoriznih gliv v tleh se pozna tudi neposredno na rasti ter razvoju rastlin in pridelku. Rast
  je hitrejša in enakomernejša, rastline so močnejše, tvorijo več cvetov, ki so večji, večji so tudi plodovi in celoten pridelek.
• Rastline razvijejo bolj zdrav in gostejši koreninski sistem.
• Stres ob presajanju je veliko manjši.
• Mikorizne glive imajo še eno ne tako nepomembno vlogo – rastline ščitijo pred nekaterimi bakterijskimi
  boleznimi.

Jerneja Jošar, uni. dipl. ing. agronomije