31. januar – Dan brez cigarete
31. januarja obeležujemo dan brez cigarete. V Sloveniji še vedno kadi slaba četrtina odraslih prebivalcev, pri čemer jih kar dve tretjini želi kajenje opustiti.
Čeprav opustitev kajenja prinaša velike koristi za zdravje vsakega kadilca, pa mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo to sami, brez pomoči. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenje in pri tem potrebujejo pomoč, svetujejo, da se vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji brezplačno na voljo vsem uporabnikom.
Med mladostniki vse manj kadilcev
Podatki različnih raziskav o razširjenosti kajenja v Sloveniji kažejo, da delež kadilcev v splošni populaciji ostaja okoli četrtine, medtem ko se v mlajših starostnih skupinah razširjenost kajenja zmanjšuje. »Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018 kaže, da v Sloveniji več kot polovica (53 %) prebivalcev v starosti od 15 do 64 let ni nikoli kadila, nekdanjih kadilcev je slaba četrtina (23 %) in prav tako kadilcev (24 %). Raziskava z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji pa kaže, da se med mladostniki zmanjšuje razširjenost kajenja že vse od leta 2002, Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah pa tudi, da se je v preteklih nekaj letih razširjenost kajenja zmanjšala tudi med mladimi odraslimi,« je navedla Helena Koprivnikar z NIJZ.
Večina kadilcev želi kajenje opustiti
Podatki iz omenjene nacionalne raziskave tudi razkrivajo, da želi večina kadilcev opustiti kajenje (62 %). Mnogi posamezniki zaradi zasvojenosti z nikotinom težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo to sami, brez pomoči. Dan brez cigarete je prava priložnost!
»V Sloveniji je na voljo več različnih in brezplačnih oblik pomoči. V zdravstvenih domovih v okviru Zdravstveno-vzgojnih centrov in Centrov za krepitev zdravja usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo pri opuščanju kajenja, ki se lahko izvaja kot skupinske delavnice ali individualno svetovanje. Terapevt najprej ugotovi, kakšna je zasvojenost posameznega kadilca in kakšen je način rabe tobačnega ali povezanega izdelka, na podlagi tega pripravi podatke o posledicah kajenja na zdravje in predlaga najprimernejše načine zdravljenja. Zdravljenje zajema svetovanje (zlasti osebno in družbeno podporo ter vedenjsko in kognitivno terapijo) in farmakološko zdravljenje. Izbira farmakološkega zdravljenja je odvisna od bolnikovih želja, anamneze in kontraindikacij,« je pojasnil dr. Tomaž Čakš z NIJZ in navedel, da je v okviru NIJZ na voljo brezplačna anonimna številka 080 2777, ki je objavljena na vsaki cigaretni škatlici in na katero se lahko obrnejo po pomoč tisti, ki bi želeli prenehati s kajenjem.
Ministrstvo za zdravje je zagotovilo dodatna sredstva za razširitev delovanja telefonskega svetovanja, tako da je sedaj na voljo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, in vključuje tudi proaktivno telefonsko svetovanje, kjer sta dva telefonska klica namenjena podpori, preprečevanju ponovnega kajenja in reševanju trenutnih težav.
Na globalnem nivoju se število kadilcev zmanjšuje
V najnovejšem globalnem poročilu o tobaku iz decembra 2019 Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) prvič predvideva, da se število moških uporabnikov tobaka zmanjšuje, kar kaže na močan premik svetovne tobačne epidemije. Ugotovitve kažejo, kako lahko aktivnosti vlade, zaščitijo skupnosti pred tobakom, rešijo življenja in preprečijo ljudem, da bi trpeli zaradi njegovih posledic.
“SZO predvideva, da bo do konca leta 2020 v primerjavi z letom 2018, na svetu 10 milijonov manj uporabnikov tobaka in še 27 milijonov manj do leta 2025, skupaj pa je na celem svetu še vedno 1,3 milijarde kadilcev,” izpostavlja dr. Aiga Rurane, predstavnica in vodja urada SZO v Sloveniji, in dodaja: “Približno 60 % držav opaža upad uporabe tobaka od leta 2010. Zmanjšanje svetovne rabe tobaka kaže, da lahko vlade, ko uvedejo in okrepijo celovite ukrepe, ki temeljijo na dokazih, zaščitijo blaginjo svojih državljanov in skupnosti. Med njimi je pomoč pri opuščanju uživanja tobaka, kot to določa Okvirna konvencija SZO o nadzoru nad tobakom (WHO FCTC) – zaščita ljudi pred tobačnim dimom, opozarjanje ljudi na nevarnosti tobaka, uveljavljanje prepovedi oglaševanja, promocije in sponzorstev tobačnih izdelkov ter povišanje davkov na tobak.”
Vir: NIJZ
