Anksiozne motnje: vzemimo si čas za pogovor
<![CDATA[Geslo letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, je: ‘Dostojanstvo v duševnem zdravju: psihološka prva pomoč za vse’. Na Nacionalnem inštitutu ob za javno zdravje ob tem opozarjajo na slabo prepoznavanje anksioznih motenj.
Svetovna federacija za duševno zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija želita z njim prispevati k temu, da bi bila psihološka prva pomoč na razpolago vsem, in sicer ne samo v primeru smrtne nevarnosti, naravnih nesreč, krize ali izrednih razmer, ampak tudi v primeru hujše duševne stiske. Raziskave kažejo, da večina ljudi zaradi stigme, strahov in nezaupanja o svojih duševnih težavah težko spregovori.
Anksiozne motnje naraščajo, hkrati pa so slabo prepoznavne
V Sloveniji letos v fokusu prve psihološke pomoči posebno pozornost namenjamo anksioznim motnjam in pogovorom o njih, saj so med najbolj pogostimi duševnimi motnjami, ki v zadnjih letih še naraščajo, po drugi strani pa so slabo prepoznavne.
NIJZ: „Anksiozne motnje se na letni ravni v EU pojavljajo pri približno 14 % populacije, kar jih uvršča med najbolj pogoste duševne in vedenjske motnje.“
Vzemimo si čas za pogovor
Na NIJZ spodbujajo vse, da si v oktobru, ko obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, vzamemo čas za vsaj kratek pogovor s svojimi najbližjimi o duševnem zdravju, počutju, strahovih in stiskah.
Pri tem se je pomembno zavedati, da za tak pogovor ni treba biti strokovnjak za duševno zdravje. Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ je še dodala: „Dovolj je, da izberemo primeren čas in prostor, sogovornika ne prekinjamo ali mu ne skačemo v besedo, ga ne obsojamo, ne vrednotimo povedanega, ampak ga pazljivo poslušamo, mu nudimo podporo, razumevanje in zaupljivo ozračje,“ ter pojasnila: „Primeri vprašanj, ki spodbujajo tak pogovor, so na primer, kako se trenutno počutiš, kaj čutiš/doživljaš, kako dolgo že trajajo ti občutki, kdo ali kaj ti lahko pomaga.“
Deset opozorilnih znakov, ki lahko naznanjajo težave v duševnem zdravju pri sočloveku
- Žalost in umaknjenost v zadnjih nekaj tednih.
- Resni nameni za samopoškodbe ali samomor ali načrtovanje samomora oz. samopoškodovanja.
- Resna tvegana vedenja ali nekontrolirana vedenja.
- Nenaden pojav intenzivnega strahu brez nekega jasnega razloga.
- Nenadna izguba ali pridobitev telesne teže in izguba ali povečanje apetita.
- Oseba vidi, sliši ali verjame v stvari, ki jih ni.
- Ponavljajoče se pitje alkohola ali zloraba drugih psihoaktivnih substanc.
- Velike osebnostne spremembe ali spremembe v vedenju, čustvovanju in spalnih navadah.
- Težave s pozornostjo oz. koncentracijo.
- Pretirana skrb in tesnoba, ki ovira vsakodnevno funkcioniranje.
NIJZ koordinira tudi izvajanje novih delavnic s področja duševnega zdravja. Vse delavnice so brezplačne in potekajo v okviru programa Svetovanje za zdravje v zdravstvenovzgojnih centrih (ZVC) oz. Centrih za krepitev zdravja. Več informacij o delavnicah lahko dobimo tudi v svojem zdravstvenem domu.]]>