Jesenski posladek, ki ni le za ptice: koprivovec
Velika drevesa navadnega koprivovca (Celtis australis) z nazobčanimi listi boste naši v marsikaterem parku na Primorskem. Ime so dobili po listih, saj spominjajo na koprive. Sadijo jih predvsem v okrasne namene in zaradi sence.
Jeseni pa na drevesih dozorijo drobni okrogli plodovi na dolgih pecljih. Sprva so zeleni, potem se obarvajo rumeno ko so zreli pa postanejo rjavo vijolični. Z njimi se rade sladkajo ptice. Ljudje pa bolj redko, saj vsaj pri nas večina ne ve, da so plodovi užitni.
Toda v Sredozemlju so plodove z veliko okroglo koščico uživali že pred tisočletji! Med drugim jih je kot čaroben sadež v svojih delih omenja Homer. Sadeži so užitni ko se rahlo zmehčajo, meso pa postane mokasto in dobi sladek okus. Ker imajo veliko peško, je uživanje zamudno. A vredno truda, saj plodovi vsebujejo minerale, karotenoide, proteine, vitamin E in vlaknine. Severnoameriški Indijanci iz plodov izdelujejo sladko pasto tako, da zdrobijo sadeže s koščico vred. Uživajo jo presno, posušeno ali pa jo mešajo s koruzo in pečejo. Ponekod uporabljajo le zdrobljeno lupino, ki je cenjena kot začimba za meso.
Sadeži so dolgo obstojni in jih lahko zaprte v kozarcih na suhem, temnem mestu hranimo več mesecev. Le paziti je potrebno, da so pred shranjevanjem dobro osušeni, sicer lahko začnejo plesniti. Kasneje so zanje še največja nevarnost ličinke moljev, zato jih je dobro porabiti pred poletjem.
