Ne slišite več petja ptic? Obiščite otorinolaringologa!
Najbolj pogosta bolezen sluha je starostna degeneracija sluha oziroma naglušnost. Ta se največkrat začne pri visokih frekvencah zvoka, ko denimo ne slišimo več ptičjega petja ali šelestenja listja, nadaljuje pa pri nižjih, ko ne slišimo običajnega pogovora. Ukrepati je treba takoj.
Uho je dovršen in občutljiv organ, s katerim moramo ravnati zelo pazljivo, če želimo, da nam bo dober sluh služil čim dlje. Običajno je, da se ta s starostjo slabša, a ko pride do stopnje, ko nam onemogoča normalno komunikacijo, je treba poiskati nasvet specialista. Danes so slušni aparati zelo izpopolnjeni in zagotavljajo kakovost sluha, ki omogoča zadovoljivo socialno ugodje.
»Varovanje sluha je pomembno ravno tako kot varovanje ostalih delov telesa, saj si nihče ne želi poškodb in težav, ki jih te prinašajo,« pravi Iztok Capuder, slušni akustik iz podjetja Slušni aparati Widex. Poudarja, da lahko sluh varujemo pred zelo glasnimi izvori zvoka, kot je denimo delo v ropotu, preglasno poslušanje glasbe ipd. »Tudi uporabnikom slušnih aparatov se priporoča, da pri delu v ropotu odstranijo slušne aparate in nosijo zaščitna sredstva. Daljša izpostavljenost hrupu lahko poškoduje sluh, seveda pa je okvara odvisna od nivoja glasnosti zvoka in časa izpostavljenosti,« razlaga Capuder.
Bolečina v ušesu naj bo resno opozorilo
In kako se prekomernemu hrupu izogniti? Sogovornik pravi, da bi morali biti pozorni na različne možne izvore hrupa in si prizadevati za zdravo zvočno okolje. »Najbolje je, da poslušamo svoja ušesa. Če je zvok, ki ga poslušamo, preglasen in nam povzroča bolečino, nam lahko trajno poškoduje sluh. Bolečina, ki jo zaznajo ušesa, nam sporoča, da je zvok preglasen. To je naravni odgovor telesa. Moramo pa se zavedati, da je sposobnost ušes za opozarjanje pred nevarnim hrupom znižana v primerih uživanja alkohola,« razlaga Capuder.
Najboljša rešitev v primerih izpostavljenosti močnemu hrupu je uporaba zaščitnih sredstev. Na raznih glasbenih prireditvah, koncertih in v diskotekah, kjer je stopnja glasnosti že kar neprijetno visoka, je dobra rešitev uporaba ušesnih čepov. Tudi ta majhna in skoraj neopazna zaščitna sredstva nam lahko zagotovijo potrebno zaščito.
Ob okvari sluha ukrepajmo takoj
»Ob okvari sluha, kar je običajno pri starejših, je potrebno obiskati zdravnika specialista, ki na osnovi pregleda in meritev ugotovi, kakšno je stanje, in v primeru izgube sluha predpiše slušni aparat,« pravi Iztok Capuder. Da je naglušnost (starostna degeneracija sluha) najbolj pogosta bolezen sluha, potrjuje tudi otorinolaringolog Boris Onišak iz Poliklinike Nobilis. Največkrat se začne pri visokih frekvencah zvoka, ko denimo ne slišimo več ptičjega petja ali šelestenja listja, nadaljuje pa pri nižjih, ko ne slišimo običajnega pogovora.
Ko nekomu začne pešati slušna sposobnost, je potrebno ukrepati takoj, da ohranimo možnost sporazumevanja in splošno kakovost življenja. Naše čutilo za sluh ima namreč pomembno vlogo pri sporazumevanju in zato izreden vpliv na naše socialno ugodje.
Imamo vrhunske ušesne kirurge
Boris Onišak pravi, da so slovenski pacienti deležni vrhunskih zdravstvenih storitev na obeh vodilnih otorinoloških klinikah v državi, ki delujeta v okviru Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in UKC Maribor, v njih pa delujejo vrhunski specializirani ušesni kirurgi (t. i. otokirurgi), ki se lahko kosajo z najboljšimi kolegi na svetovni ravni. Ob tem Onišak pravi, da posege na sluhovodih (zunanje uho in bobnič) lahko operirajo splošni ušesni kirurgi kjerkoli v državi. Operacije na srednjem in notranjem ušesu pa se izvajajo le na ORL Ljubljana (kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo) in ORL Maribor.
V notranjem ušesu je po besedah Borisa Onišaka najpogostejši operativni poseg v srednjem ušesu, pri katerem se lahko manjkajoča ali zatrdela slušna koščica nadomesti s slušno protezo. Pri tem gre za tako imenovano otosklerozo, kjer prihaja do zakostenevanja stikov med (tremi) slušnimi koščicami, zato je treba odstraniti določen del slušne verige in jo nadomestiti z ustrezno slušno protezo.
Celoten članek je objavljen v reviji Eko dežela Zdravje in preventiva 2019.
