Ni vsak med na trgovskih policah kakovosten med
Čebelarstvo bi moralo biti prijazno do narave, saj čebele oprašujejo cvetlice, zelenjavo in sadje. Med je bogat z antioksidanti, zdravi rane in preprečuje okužbe. A veliki komercialni dobavitelji medu postajajo vse bolj »požrešni« in jih zanima zgolj denar.
V svetu je znanih vse več škandalov, ki vključujejo podjetja, ki med »pridelujejo« s pomočjo sladkornih sirupov ter napačno označujejo vsebino in poreklo. Drugi nenaravni postopki, ki so vključeni v množično proizvodnjo, vključujejo krmljenje čebel s sladkornim nadomestkom za povečanje proizvodnje in intenzivno uporabo antibiotikov za preprečevanje bolezni v panju.
Številne cenejše blagovne znamke medu, ki so v supermarketu, so označene kot »mešanica medu EU in medu izven EU«, ta med je pogosto iz Kitajske; pomešan z manjšimi količinami medu za »sladek« okus, enakomerno barvo in nizko ceno.
Tudi zaradi medu se ohranja narava
Skrb za ohranjanje narave pomeni izogibanje monokulturnim pridelkom, ki škodujejo biotski raznovrstnosti, pa tudi gnojilom in pesticidom. Trajnostne čebelarske prakse zagotavljajo dovolj hrane in virov za širšo populacijo vseh žuželk. Močan motivator za ohranjanje narave je tudi dohodek, ki ga ustvarjajo čebelarji s prodajo medu.
Indonezijski gozdni med denimo ustvarja dohodek, zaradi katerega se lokalne skupnosti upirajo nezakoniti sečnji in se borijo proti nasadom palmovega olja. V Zambiji, Etiopiji in Tanzaniji lokalna kmetijska podjetja malim čebelarjem nudijo finančno podporo, da ohranjajo gozdna območja.
Potrošniki morajo biti seznanjeni s pravimi informacijami, da bodo lahko izbrali najboljši med. Pomembne informacije so:
- poreklo, v kateri državi je bil med pridelan,
- rastline, na katerih so se pasle čebele,
- segrevanje medu – nežno segrevanje, ki ni višje od temperature panja, ohranja naravne encime in antioksidativne lastnosti,
- kristalizirani med ni slab – to je naraven proces, ki se povrne v tekoče stanje, če kozarec položite v toplo vodo,
- certifikati, ki dokazujejo trajnostno in ekološko proizvodnjo.
Prihodnost medu je svetla, a le, če bodo potrošniki kupovali med in njegove izdelke, ki so bili proizvedeni z mislijo na ohranjanje narave.
Vir: Sustainable Brands
