Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021

24. marca, 2019

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec je v petek na novinarski konferenci predstavila vsebino novega temeljnega strateškega okvirja delovanja kmetijstva in podeželja po letu 2021 – Resolucijo Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021.

Poleg tega je predstavila tudi osnutek novega krovnega Zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju kmetijske zemljiške politike, v okviru katerega se predlaga sprememba treh zakonov, katerih vsebine so medsebojno povezane. Dokumenti so šli v javno obravnavo.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec je v predstavitvi osnutka Resolucije uvodoma izpostavila, da gre »…za politično strateški dokument, ki odraža obstoječe stanje in potrebe po intervencijah v prihodnosti.« Dokument po besedah ministrice predstavlja razvojno usmeritev slovenske pridelave in predelave hrane ter povezanega podeželskega prostora in je podlaga za prihodnjo pripravo nacionalnih ukrepov – torej je enovit Strateški načrt za izvajanje Skupne kmetijske politike po 2020.

Cilji nove razvojne vizije, ki jih je ministrica tudi podrobneje predstavila, so »…odporna ter konkurenčna pridelava in predelava hrane, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin, dvig kakovosti življenja ter gospodarske aktivnosti na podeželju in krepitev oblikovanja ter prenosa znanja.« Resolucija je odgovor na spremembe v družbi in okolju, katerih se dotika tudi pridelava in predelava hrane. Poudarja modernizacijo, podjetniške pristope, pomen ohranjanja dualne strukture kmetijstva in celovitost živilskih verig.

Spremembe zakonodaje

V drugem delu novinarske konference je ministrica dr. Aleksandra Pivec predstavila zakonske spremembe kmetijske zemljiške politike, ki so »sestavni del« resolucije, in sicer: osnutek novega krovnega Zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju kmetijske zemljiške politike se predlaga sprememba treh zakonov, katerih vsebine so medsebojno povezane: Zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

V pripravi na MKGP pa je tudi povsem nov osnutek zakona – o zagotavljanju zemljišč za namene izvajanja raziskovalnih in izobraževalnih procesov s področja kmetijstva in gozdarstva, ki določa pravico javnih raziskovalnih in izobraževalnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, ki izvajajo javno veljavne programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega izobraževanja, višješolskega izobraževanja, visokošolskega izobraževanja ali pa izvajajo raziskovalno oziroma znanstveno dejavnost s področja kmetijstva in gozdarstva, do brezplačnega upravljanja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči v obsegu, ki je potreben za izvajanje pedagoških procesov.

Razvoj bodo zagotavljali tudi z nižjimi sredstvi

V povezavi z napovedjo, da bo nova Skupna kmetijska politika in posledično tudi Slovenija imela manj sredstev za področje kmetijstva in podeželja, pa je ministrica poudarila, da Slovenija ni sprijaznjena z zmanjšanjem evropskih sredstev za kmetijstvo in razvoj podeželja. »Vendar mislim, da bomo z načrtovanjem premišljenih potrebnih ukrepov, ki bodo vsebovali merljive cilje, lahko tudi z morebitnimi nižjimi finančnimi sredstvi zagotovili razvoj kmetijskega sektorja. Pri tem pa moramo že v času strateškega načrtovanja zagotoviti in vzpostaviti tudi širše sodelovanje drugih resorjev, ki vplivajo na razvoj podeželja in posledično tudi kmetijstva. Če se danes ne odločimo za pripravo strukturnih sprememb v slovenskem kmetijstvu, ne moremo pričakovati dolgoročnega razvoja kmetijstva, strukturni sprememb, niti ustrezne generacijske prenove.«

 

(Visited 100 times, 1 visits today)