Novi rezultati epidemiologije odpadnih vod v Sloveniji

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je prejšnji teden objavil rezultate evropske raziskave za leto 2018. Vrednosti za Ljubljano so v primerjavi z lanskim letom nižje, vendar na osnovi obstoječih podatkov trendov še ni možno napovedati. Ljubljana med slovenskimi mesti beleži najvišje vrednosti, slovenska mesta pa se v primerjavi z ostalimi sodelujočimi razvrščajo na sredino oz. v spodnjo polovico.

Leta 2017 se je Institut »Jožef Stefan« pridružil evropskemu projektu COST SCORE Action, leta 2018 pa je začel izvajati projekt ARRS  »Prepovedane droge, alkohol in tobak: Epidemiologija na osnovi odpadnih vod, uspešnost čiščenja in ranljivost vodnega sistema«.

Epidemiologija odpadnih vod (ang. Wastewater-Based Epidemiology, WBE) je inovativni pristop za ocenjevanje porabe drog na območju določene populacije, ki ga pokriva čistilna naprava. “S to metodo analiziramo vsebnosti posameznih drog (osnovnih spojin) in/ali njihovih izločenih produktov presnove, t.i. biomarkerjev, v odpadnih vodah in z upoštevanjem osnovnih parametrov delovanja čistilne naprave (število populacijskih enot, pretoki ipd.) ocenimo uporabo/zlorabo drog pri ljudeh, ki prebivajo ali se zadržujejo na izbranih območjih,” pojasnjujejo na IJS.

Odpadna voda kot zapis dogajanja na nekem območju

Od prve objave uporabe WBE  za oceno zlorabe drog v Italiji  leta 2005 (prof. Ettore Zuccato in sodelavci z Instituta Mario Negri,  Milano, Italija) se je WBE izkazala kot pomembno orodje za spremljanje vzorcev in trendov uživanja prepovedanih drog. Omogoča sledenje navadam in vedenjskemu slogu opazovane populacije ter s tem povezanim tveganjem za zdravje in kriminal.

WBE, ki jo je vpeljal prof. Zuccato s sodelavci, že leta izkorišča dejstvo, da je odpadna voda pravzaprav zapis vsega, kar se dogaja na določenem območju. “Ne gre samo za iskanje ostankov drog, temveč tudi drugih psihoaktivnih snovi, denimo pomirjeval, pa tudi alkohola in nikotina. Omogoča tudi analizo uživanja dovoljenih drog (npr. alkohola, tobaka, kofeina), nekaterih snovi, povezanih z okoljem in hrano (npr. umetna sladila, pesticidi, parabeni, UV filtri) ter nekaterih biomarkerjev, povezanih z zdravjem (npr. zdravilne učinkovine, kot so pomirjevala in antidepresivi), možnosti so zelo široke. Pridobljeni podatki nam lahko precej povedo o vedenjskih navadah in splošnem zdravstvenem stanju prebivalstva,” pojasnjujejo na IJS.

Za verodostojno vrednotenje zbranih podatkov v povezavi z izbranimi zdravstvenimi učinki v populaciji pa so, kot še dodajajo na Institutu, potrebne dolgoletne in pogoste meritve, ki omogočajo vpogled v časovne in prostorske vzorce uporabe/zlorabe drog ali izpostavljenosti različnim substancam, ki jih lahko primerjamo ali dopolnjujemo s podatki pridobljenimi iz drugih virov.

Kje je Slovenija?

V letu 2017 je bilo v okviru mreže SCORE v projekt vključenih 73 mest iz 23 držav, vključno z Ljubljano, leta 2018 pa že 38 milijonov prebivalcev iz 85 mest v 27 državah, vključno z Ljubljano, Mariborom in Domžale-Kamnikom.

Analiza vključuje analize tedenskih (sedem zaporednih povprečnih dnevnih) vzorcev odpadnih vod na prisotnost biomarkerjev kokaina (benzoilekgonin BE), ekstazija (MDMA), amfetamina (AMP) in metamfetamina (MAMP) ter kanabisa (karboksi tetrahidrokanabinol THC-COOH).

Rezultati kažejo, da ima v Sloveniji najvišje vsebnosti biomarkerjev prepovedanih drog Ljubljana, preučevana slovenska mesta pa so uvrščena na sredino ali v spodnjo polovico

Rezultati analiz vzorcev za 2017 in 2018 kažejo, da:

• ima Ljubljana med v raziskavo vključenimi slovenskimi mesti najvišje vsebnosti biomarkerjev prepovedanih drog v Sloveniji,
• vrednosti masnih pretokov, ki odražajo porabo spremljanih spojin za 2018, so za Ljubljano na splošno nižje kot leta 2017, vendar je za napovedovanje trendov nujno večletno spremljanje vsebnosti biomarkerjev (2017: Ljubljana je bila v prvem kvartilu po porabi kokaina in ekstazija ter v spodnji polovici za amfetamin in metamfetamin),
• podatki za leto 2018 kažejo, da se vsa tri slovenska mesta uvrščajo v sredino grafične predstavitve.  Ljubljana je z vsebnostjo benzoilekgonina na dan na 1000 prebivalcev (289 mg/dan/1000 prebivalcev) pod evropskim povprečjem (cca 450 mg/dan/1000 prebivalcev), sledijo Domžale-Kamnik (175 mg/dan/1000 prebivalcev) in Maribor (93 mg/dan/1000 prebivalcev).
• Ljubljana se uvršča z ekstazijem (MDMA) malo nad evropsko povprečje, medtem ko sta Maribor in Domžale-Kamnik krepko pod povprečjem,
• Ljubljana in Domžale-Kamnik sta v letu 2018 pod povprečjem z vsebnostjo THC-COOH,
• Za amfetamin in metamfetamin so vsa vključena slovenska mesta globoko pod povprečjem (v spodnjem kvartilu porabe),
• Če podatke za preučevane biomarkerje (masni pretoki v mg/dan/1000 prebivalcev) preračunamo na porabo drog, rezultati pokažejo, da je med preučevanimi prepovedanimi drogami kanabis najbolj razširjen med spremljano slovensko populacijo, sledi kokain, medtem ko so amfetaminske droge zastopane v manjši meri.

Ponoven odzvem vzorcev že v tem mesecu

V marcu in aprilu 2019 ponovno poteka odvzem vzorcev odpadne vode v okviru SCORE projekta. “Letos smo v študijo vključili kar pet slovenskih čistilnih naprav (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Domžale–Kamnik in Koper), ki so tudi vključene v ARRS projekt Prepovedane droge, alkohol in tobak: Epidemiologija na osnovi odpadnih vod, uspešnost čiščenja in ranljivost vodnega sistema,” še povedo na Institutu »Jožef Stefan«, ki koordinira projektno nalogo, ki jo financira ARRS ter sofinancira pet končnih uporabnikov (JP Vodovod Kanalizacija, d.o.o., JP Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, d.o.o., Mariborski vodovod, d.d., Javno Podjetje-Azienda Pubblica Marjetica Koper, d.o.o. in Komunala Novo mesto, d.o.o.). Projektna naloga poteka od 2018 do 2021 in bo omogočila vpogled in primerjavo uporabe prepovedanih substanc na območjih spremljanja.

Vir: IJS