30 let je živel na Aljaski – sam, v koči, ki jo je postavil sam, brez elektrike in tekoče vode

Vsak se kdaj v življenju počuti osamljeno. Ne glede na to, zakaj smo v določenem obdobju ali trenutku sami, je lahko osamljenost zelo težek občutek. A redko kdo izkusi resnično izolacijo, kot jo je Richard Proenneke.

Mož in njegova koča

Richard Proenekke je bil mizar in amaterski fotograf, ki je ljubil naravo. Toliko, da je odšel globoko v gore Alajske in tam živel 30 let. Ob obali jezer Twin Lakes si je ob upokojitvi postavil kočo in si delil območje z medvedi, losi in pticami.

Začetno obdobje tega ‘novega življenja’ je bilo zaznamovano z gradnjo koče, ki je postala njegov dom. Nekaj preprostega orodja je prinesel od doma, ostalo je izdelal iz lesa. Kočo, veliko 3.5 x 4.5 metra, je gradil pametno in hkrati lepo – celoten proces gradnje pa je tudi dokumentiral – s pisanjem dnevnika in snemanjem videov.

Vsakdan v divjini

Dneve je preživljal z lovom in ribarjenjem ter opazovanjem živali. Ob koči je zgradil še visoki skedenj, v katerem je hranil hrano in zaloge, da do teh niso prišle živali, lopo za orodja in les ter zunanje stranišče.

Kako preživeti samoto?

Poleg tega, da je moral biti izvrsten lovec, ribič in mizar, je za preživetje 30 let v težkih pogojih aljaške divjine moral znati še nekaj: preživeti samoto.

Kot je povedal, je v času samo sam s seboj užival. Verjel je, da ni nihče tako srečen in svoboden kot je bil on. Samoto so mu preganjale tudi živali. Glede napornega dela, ki ga je imel z gradnjo, pa je priznal, da je bilo zelo težko, ampak da se kljub temu ni nikoli prej počutil tako dobro.

Kaj se lahko naučimo iz njegove zgodbe?

1. Poskusimo najti lepoto v tem, da smo sami. Osamljenost nas lahko zlomi, a v njej lahko najdemo tudi moč. Ni slabo, da se kdaj prepustimo mislim in se v njih izgubimo, hkrati pa najdemo povezavo s tem, kdo smo – globoko v sebi.

2. Povežimo se z naravo. Danes ni težko pasti v ritem vsakdanjega hitenja in nenehnega pogledovanja v en ali drug ekran. A že 10 minut, ki jih preživimo stran od vseg tega – poslušanja ptic, opazovanja listja, ki ga vrtinči veter – nas lahko prizemlji in da moč za nadaljevanje.

3. Cenimo trdo telo. Danes je življenje skoraj prelahko – nekaj klikov na telefonu in hrano nam dostavijo na dom. A nič ni tako izpolnjujoče, kot če se s srecem in dušo predamo nečemu, delamo kot še nikoli prej in izdelamo ali zgradimo nekaj z lastnimi rokami.

Poglejte še njegov video:

Vir: healthy-holistic-living