Pozimi v gore načrtovano, odgovorno in spoštljivo!
Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere, na kar moramo biti ustrezno pripravljeni in se v gore odpravljati načrtovano in odgovorno, ob vsem pa ne smemo pozabiti na spoštovanje narave.
Planinska zveza Slovenije (PZS) in Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) sta na novinarski konferenci 11. decembra na Krvavcu predstavili mednarodni dan gora 2018, trenutne razmere v gorah, obvezno opremo in njeno uporabo, statistiko reševanja v gorah v letu 2018, napotke za nepričakovano bivakiranje in priporočila za varno turno smučanje.
Ohraniti moramo gorski svet
Podpredsednik PZS Martin Šolar je poudaril: “Razumevanje kulturnega pomena gora, ki ga že več let podpiramo z akcijo Brati gore, spoštljiv odnos do pomemebnih mejnikov naše bogate planinske zgodovine, kot je letošnja 240-letnica prvega pristopa na Triglav, poudarek na pristnem in poglobljenem doživljanju gora vključno z upoštevanjem načela Varno v gore, ter trajnost in sonaravnost so nujna stalnica tudi za planinstvo. Pritiski na naš gorski svet so z rastjo obiska izjemni in le s preudarnim usmerjanjem obiskovalskih tokov, skupaj z urejeno in okoljsko sodobno infrastrukturo v gorah, lahko dosežemo, da bomo gorski svet ohranili in ga doživljali tako zase kot tudi za prihodnje generacije.”
Sneg in nevarnost
Sneg je pretekli konec tedna še malce pobelil slovenske gore, in četudi je stopnja nevarnosti snežnih plazov po petstopenjski evropski lestvici majhna oz. prve stopnje, to ne pomeni, da nevarnosti ni, je opozoril Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor: “V gorah je sneg, ki pa je precej spihan in posledično skorjast in trd. Zaradi napihanega snega mestoma obstaja možnost, da se ob večji obremenitvi spelje kloža. Previdnost velja tudi tam, kjer ni snega, je pa podlaga zaradi nizkih temperatur pomrznjena ali pa se pod listjem skriva led, ki pomeni tveganje za zdrs. V zadnjih dneh je v sredogorju in visokogorju prisoten tudi močnejši veter in velja previdnost, saj nas lahko na izpostavljenih področjih hitro vrže iz ravnotežja, hkrati pa intenzivno ohlaja telo, sploh če se ne gibamo. Upoštevajmo tudi, da so krajši dnevi in da je dokaj pogost spremljevalec gora v zimskem času megla ali slaba vidljivost, ki zahteva izkušenega planinca in bogato znanje orientacije – mobilne aplikacije niso rešitev.”
Oprema – ni dovolj, da jo imamo, ampak da jo tudi znamo uporabljati
Šerkezi za obisk gora svetuje popolno zimsko opremo – lavinski trojček, cepin, dereze in čelado. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč. Poleg specialne opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo pa niti na rezervna oblačila in na dejstvo, da je večina planinskih koč zaprta in da zaradi tega potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku.
“V poplavi raznovrstne opreme se je treba zavedati, da opreme ni pomembno le imeti, ampak jo znati tudi uporabljati. Pogosto srečujemo planince, ki sicer imajo vso potrebno opremo, je pa njena uporaba neustrezna. Hoja v gore pozimi zahteva posameznika, ki ima poleg dobre fizične pripravljenosti tudi veliko mero znanja alpinistične tehnike, izkušenj in znanj – o plazovih, hoji po različnih vrstah snega, ledu, zaščiti pred mrazom in vetrom, orientaciji … Sicer je bolje, da si izbere lažje cilje, na zahtevnejše pa se odpravi z vodnikom PZS ali gorskim vodnikom,” še dodaja.
Če se izgubimo …
“Če zgrešimo pot oz. gaz zaradi megle, teme, sneženja, in ko nam tavanje sem ter tja jemlje energijo, se odločimo za nenačrtovano bivakiranje, kar sicer lahko preprečimo s pravilnim načrtovanjem ture, pravočasno prekinitvijo vzpona in vrnitvijo v dolino ter znanjem uporabe GPS-a. Bivakiranje pomeni preživeti noč na prostem v upanju, da se bodo naslednje jutro razmere izboljšale. Prostor za bivak si izberemo na varnem mestu, izogibamo se strmin in grebenov. Najpomembneje je, da smo v bivaku zaščiteni pred vetrom, zaradi katerega se izredno hitro ohlajamo,” je razložil Jani Bele, predsednik Komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije. V gozdu ja za bivak primerna luknja okoli debla smreke, v rušju si z nalomljenimi vejami naredimo zaklonišče. V takih primerih vidimo, kaj pomenijo rezervna oblačila in nekaj pripomočkov, ki naj bi jih imeli vedno s seboj: alufolija ali črna plastična vreča, sveča, vžigalice. Če imamo cepin in plazovni trojček, skopljemo luknjo v sneg, s plazovno sondo ali smučarsko palico poiščemo najdebelejšo snežno odejo – največkrat je to kakšen zamet – in začnemo kopati z lopato ali cepinom. Pazimo, da se ne spotimo. Ko smo zaščiteni pred vetrom, lahko še malo razširimo prostor v notranjosti. Prižgana sveča dvigne temperaturo za nekaj stopinj in nam olajša čakanje, lahko tudi malo zadremamo, svetuje gorski reševalec.
Pirotehnika – NE!
Ob zimskih aktivnostih v gorah se je treba zavedati tudi njihovih posledic na prostoživeče živali, zato Triglavski narodni park (TNP) obiskovalce gora osvešča z digitalnima kampanjama Pirotehnika – NE! in Bodi del gora!, o katerih je Sašo Hrovat, vodja naravovarstvene nadzorne službe v TNP, povedal: “Pozimi bodimo obzirni obiskovalci narave, saj smo v gorah samo gostje. Živali se morajo prilagoditi težjim življenjskim pogojem, da lahko preživijo zimo. Za spodbujanje odgovornega obiskovanja gora v za naravo občutljivih območjih Javni zavod Triglavski narodni park sodeluje v ozaveščevalni kampanji mreže zavarovanih območij v Alpah Alparc s kratkim videom. V predprazničnih dneh je na mestu tudi opozorilo, da uporaba pirotehničnih sredstev v narodni park in v naravo nasploh ne sodi. Na območju Triglavskega narodnega parka ureja uporabo pirotehničnih sredstev poleg zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih še zakon o TNP, ki prepoveduje njihovo uporabo v naravnem okolju.”
Vir: PZS
