Raba deževnice
V povprečju porabimo na dan 45 litrov pitne vode za opravila, kot so splakovanje stranišč, pranje perila, čiščenje, zalivanje vrtov – za kar seveda ne potrebujemo pitne vode. Če za vsa ta opravila uporabimo deževnico, na leto prihranimo povprečno več kot 16 tisoč litrov! Velik prihranek, tako s finančnega kot z ekološkega vidika.
Poleg tega je za vsa ta opravila deževnica primernejša, saj zaradi odsotnosti mineralov ni težav z nastajanjem vodnega kamna. Za zalivanje vrta je primernejša, ker ne vsebuje železa, mangana in drugih kovin.
Za varno uporabo deževnico so pomembni trije elementi: zbiranje, filtriranje in hranjenje, dodatno pa potrebujemo črpalko ter sekundarno vodovodno napeljavo do WC kotlička, pralnega stroja, cevi za zalivanje…
Najpogosteje deževnico zbiramo na strehi, od kjer po žlebovih in posebnih ceveh odteka v zbiralnik oz. hranilnik, od tam pa jo črpamo za uporabo. Najprimernejši materiali streh za zbiranje deževnice so glineni strešniki, umetne snovi ali skrilavci. Pri izbiri materiala in izvedbe cevi moramo upoštevati tehnične predpise za odvodnjavanje vod z objektov ter nevarnosti zamašitve in zmrzovanja.
Deževnica mora biti higiensko neoporečna (brez bakterij), ne sme biti korozivna ter ne sme vsebovati maščob, pene in snovi, ki povzročajo motnost. S seboj lahko prinese tudi listje, vejice, prašne delce, ki jih pobere med prehodom skozi ozračje ali ob stiku z neustrezno izbranimi materiali sistema. Proti listju si pomagamo s fino mrežo, nato pa s filtri, ki vsebujejo aktivno oglje.
Hranilniki se ponavadi nahajajo izven zgradbe, zakopani v zemlji, manjše imamo lahko tudi v kleteh ali garažah. Bistveno je, da so zaščiteni pred svetlobo, da se izognemo težavam z legionelo, drugimi bakerijami in algami, ter toploto, tako da je tudi temperatura vode ves čas med 8 in 12 stopinj. Lahko iz nerjaveče pločevine in plastike, najbolje pa je, če so iz fino obdelanega betona.
