Dostopnost do zdravstvenega varstva v Sloveniji dobra, a je še veliko možnosti za izboljšavo
Ob svetovnem dnevu zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, je na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) potekal strokovni posvet namenjen predstavitvi obstoječega stanja glede splošne dostopnosti do zdravstvenega varstva v Sloveniji kot tudi glede potrebnih izboljšav in reform, ki bi stanje lahko še izboljšale.
Zdravstvene storitve za vsakogar, vsepovsod
Letošnji svetovni dan zdravja poteka pod geslom Univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev: za vsakogar, vsepovsod. Pojem dostopnosti je večplasten, saj je v svetovnem merilu treba upoštevati zelo različne okoliščine. Na osnovni ravni pomeni, kolikšna je raven družbene solidarnosti z bolnimi in vsemi tistimi, ki potrebujejo zdravstvene storitve; kolikšno je kritje iz javnih in zasebnih sredstev, kakšna je fizična dostopnost do izvajalcev zdravstvenega varstva in kakšna je dostopnost do vrhunskih zdravstvenih storitev.
»Dostopnost ni absolutni pojem, saj 100% dostopnost ni zagotovljena nikomur. Vedno je seveda tudi odraz socio-ekonomskih razmer ter političnih in finančnih prioritet,« je opozoril dr. Tit Albreht z NIJZ. Univerzalno dostopnost je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila kot pomembno človeško pravico, čeprav je v številnih državah sveta niso deležni niti v manjšem obsegu.
Dostopnost do zdravstvenega varstva – od preventive do paliative
Dostopnost do zdravstvenega varstva ne pomeni le dostopnosti do zdravstvene oskrbe oziroma do zdravstvenih storitev, temveč tudi do promocije zdravja, ki je ključna javnozdravstvena funkcija in mora biti zagotovljena na ravni države. »Pomembno preventivno vlogo igrajo presejalni programi za zgodnje odkrivanje bolezni in dejavnikov tveganja, pri čemer v Sloveniji v zadnjih 20 letih beležimo pomembne uspehe pri zmanjšanju bremena nekaterih rakov in prezgodnje zbolevnosti in umrljivosti za srčno-žilnimi boleznimi,« je povedal dr. Tit Albreht z NIJZ.
Prav tako moramo upoštevati dostopnost do dolgotrajne nege in oskrbe, dostopnost do paliativne oskrbe ter nege ob koncu življenja. Pri slednjih treh je v Sloveniji še veliko odprtega, urejanje in financiranje teh področij pa je v rokah politike na ravni države. Za vsa tri področja bo nujno poskrbeti v kratkem, saj je že čutiti boleč primanjkljaj na teh področjih, ki neupravičeno finančno bremeni bolnike in svojce.
Hitra obravnava je v interesu celotne družbe
Seveda ne moremo niti mimo problematike čakalnih vrst, ki so vsekakor odraz tako nezadostnih izdatkov za zdravstveno varstvo, kot tudi, čeprav običajno v manjšem deležu, neučinkovitosti v zdravstvenem sistemu. Hitra obravnava bolnikov, ki potrebujejo usmerjeno zdravljenje, je v interesu celotne družbe, saj se bodo investiranja na tem področju odrazila v manjši zbolevnosti in umrljivosti, kot tudi v manjšem bremenu potreb po dolgotrajni negi in oskrbi.
Dostopnost v Sloveniji
V Sloveniji je potrebno izboljšati učinkovitost zdravstvenega sistema z boljšim izkoristkom zmogljivosti. To pomeni, da bo potrebno spremljati in analizirati učinkovitost postopkov in zdravljenja posameznih bolezni, predvsem zato, da bolnikom zagotovimo visoko raven obravnave, in tudi izločiti tiste diagnostične in terapevtske postopke, ki so že preseženi ali pa so se izkazali za neučinkovite.
Kljub majhnemu številu oseb, ki formalno nimajo obveznega zdravstvenega zavarovanja, je potrebno zagotoviti, da ne bo nikomur v Sloveniji odtegnjena pravica do potrebnega zdravljenja samo zaradi nezmožnosti plačila.
V Sloveniji 5 pro bono ambulant
Pro bono ambulante za občane, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja so odprte v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novi Gorici in Postojni.
Za zagotavljanje boljše dostopnosti do zdravstvenega varstva bo potrebno dodati finančna sredstva, saj Slovenija po izvitju iz krize še ni dosegla ravni (v relativnem smislu) izdatkov, ki jih je za zdravstveno varstvo namenila pred krizo. Zaradi dokazane učinkovitosti investiranja v zdravje in preventivo, kot tudi v učinkovite postopke zdravljenja, je potrebno zagotoviti, da se bosta ohranjala tako dinamika izdatkov za zdravstveno varstvo, kot tudi raven solidarnosti. Nenazadnje so v Evropi najbolj uspešne države tiste, ki so zagotavljale tako visoko raven izdatkov za zdravstveno varstvo, kot tudi visok delež javnih sredstev.
Vir: NIJZ
