Prostovoljstvo kot prostor vključevanja

Ta teden (torej, od ponedeljka, 15. maja do nedelje, 21. maja) poteka Nacionalni teden prostovoljstva, namen katerega je praznovanje prostovoljstva, druženje prostovoljcev, povezovanje med sodelujočimi organizacijami in predstavitev prostovoljstva ter prostovoljskih organizacij. V tem tednu, ki letos poteka pod geslom ‘Prostovoljstvo kot prostor vključevanja, potekajo različnilokalni dogodki po številnih slovenskih krajih.

Po slovenskih mestih

Nacionalni teden prostovoljstva bodo obeležili po večjih slovenskih mestih. Takoj v Ljubljani danes organizirajo Veseli dan prostovoljstva, ki bo potekal na Prešernovem trgu. Na petdesetih stojnicah se bo predstavilo več kot 80 organizacij, s socialnega in kulturnega področja, ekologije in trajnostnega razvoja, humanitarne dejavnosti, športa in izobraževanja,  ki s svojimi aktivnostmi prispevajo k bolj prijazni in vključujoči družbi.

Danes pa bo pestro tudi v Novi Gorici, kjer bodo od 9. do 14. ure postavljene stojnice, na katerih se bodo predstavljale prostovoljske organizacije. Ves čas bo potekal zabavno – kulturni program, primeren za mlajše in starejše

V Mariboru bodo članice mreže ‘Prostovoljstvo v Mariboru‘ v sredo, 17. maja med 10. in 16. uro organizirale dogodek, na katerem bodo predstavili prostovoljske programe in projekte, aktivnosti ter dosežke v lokalni skupnosti.

Zakaj prostovoljstvo?

Ker izboljšuje kakovost življenja, ima prostovoljstvo velik pomen za družbo, in, kot pravijo mnogi s področja prostovoljstva, bi bilo življenje brez tega osiromašeno. Kriza, ki pa je zajela državo pred leti, pa je še več ljudi spodbudila k prostovoljstvu.

Še vedno pa so vsa sredstva zaman, če ne obstajajo ljudje, ki pomagajo ljudem v stiski, si vzamejo čas, in tako poskrbijo, da težave določenih niso potisnjene na rob družbe. Kot povedo na Slovenski filantropiji, raziskave kažejo, da prostovoljstvo osmišlja življenja in daljša življenjsko dobo. »Ne glede na to, kolikor si star, ko delaš kot prostovoljec, veliko daješ in tudi veliko dobivaš nazaj. Le, da to, kar dobiš, ni ovrednoteno z denarjem. Včasih se dejanj prostovoljcev resnično ne bi dalo ovrednotiti preko denarja, gre za dejanja srca,« še doda Lenka Vojnovič iz Slovenske filantropije.

»Ljudje radi pomagajo drug drugemu. Veliko je priložnostnih oz. kratkoročnih oblik prostovoljnega dela (ob npr. določenih akcijah: ob naravnih nesrečah, z begunci itd.), manj pa je kontinuirane oblike prostovoljstva. Še vedno pa imamo občutek, da prostovoljstvo na splošno ni dovolj cenjeno in prepoznavno.« Tara Duralija, program Človek za druge.

»Naše mnenje je, da je prostovoljstvo v Sloveniji cenjeno, in da si Slovenci pomagamo, ko vidimo, da je nekdo drug v stiski (finančne stiske, ujme, pomoč pri samostojnem življenju …).« Rok Usenik, podpredsednik društva Petka za nasmeh.

K. Ž.