»Društvo je najmanj, kar si slovenska potica zasluži«

Že drži, da je potica naše najbolj praznično pecivo, vendar mnogi menijo, da bi se na naših mizah lahko znašla bolj pogosto – sploh zato, ker njena priprava ni tako zahtevna, ko marsikdo misli. O tem in še čem smo se pogovarjali z Janjo Štrumbelj iz Društva ljubiteljev potice.

Društvo ljubiteljev potice – s čim se ukvarjate?

Društvo ljubiteljev potice si je ob ustanovitvi zadalo, da bo s svojo dejavnostjo spodbujalo k pogostejšemu uvajanju potice v vsakodnevne jedilnike. Potica se namreč na naših mizah znajde predvsem za velikonočne in božične praznike, med letom pa kar nekako pozabimo nanjo. Poleg tega potico običajno povezujemo s tradicionalnim okoljem, s podeželjem, medtem ko je v urbanem okolju manj prisotna.

Kakšne aktivnosti izvajate v okviru društva?

Pripravili smo prvo spletno stran, ki je namenjena le slovenski potici. Na povezavi www.potice.si so zbrane verodostojne informacije o zgodovini slovenske potice, pa tudi preizkušeni recepti in koristni nasveti za peko. Preko Facebook strani sledilce obveščamo o tečajih peke, razstavah in drugih dogodkih, ki so posvečeni potici, delimo pa tudi članke o potici in kakšne zanimive recepte in fotografije, ki jih zasledimo na socialnem omrežju. Idej, kako še promovirati slovensko potico, je veliko. Vsekakor pa so postavljeni dobri temelji za institucijo, ki bi v prihodnosti lahko imela pomembno vlogo pri ohranjanju tradicije priprave in širjenju prepoznavnosti slovenske potice tudi preko meja Slovenije.

Zakaj sploh želja in potreba po ustanovitvi takega društva?

Ideja o društvu se je rodila čisto spontano, ko smo z družino sedeli za praznično mizo in z zadovoljstvom pokušali različne potice. Ko sem začela raziskovati, kaj že obstaja na tem področju, sem zelo presenečena ugotovila, da v resnici še ni društva ali kakšne podobne organizacije niti spletne strani, ki bi bila posvečena samo potici. Glede na to, kako zelo smo Slovenci ponosni nanjo, je to najmanj, kar si zasluži.

Potica je izredno praznično pecivo, ki ga poznamo samo v Sloveniji. Zakaj je pomembno, da ohranjamo tradicijo peke potice (doma)?

Potica, ki ima obliko okroglega kolača z luknjo v sredini in z navpičnimi rebri na zunanji strani, je res tipično slovenska, sicer pa podobno praznično pecivo, ki ga večinoma pečejo v obliki ravnih zavitkov, poznajo tudi drugi evropski narodi. Izbira sestavin, tehnologija priprave in ne nazadnje edinstvena oblika so se skozi stoletja prilagajale geografskim, kulturnim pa tudi cerkvenim vplivom, ki jim je bilo področje Slovenije skozi zgodovino izpostavljeno. Lahko rečemo, da potica predstavlja našo identiteto in zgodovino. Sicer pa Slovenci potico dojemamo dokaj čustveno – kot praznično pecivo, ki nas spominja na dom, na babico, ki je pekla najboljšo potico. Ob potici se je za praznike zbrala cela družina in pogosto to velja še dandanes.

Po vaših izkušnjah – Slovenke pečemo potice doma? Jih sploh znamo peči?

Slovenke še vedno znamo speči odlične potice, res pa je, da se peke lotevamo vse redkeje, običajno le za večje praznike. V mestih, kjer je tempo življenja hitrejši, morda še manj ali sploh ne, saj še vedno velja stereotip, da je peka potice strašno zahtevna. Zato je pomembno, da babice, ki imajo morda malo več časa od zaposlenih mam, v pripravo potice vključijo vnuke in seveda pri tem ne ‘komplicirajo’ preveč, tudi če se potica ne posreči popolnoma. Žal se še vedno preveč oklepamo strahu pred prehladitvijo testa, luknjami v potici, počeni skorji … Tudi tu velja, da vaja dela mojstra, pogosto pa gospodinje obupajo že po prvi neuspeli potici. Iz izkušenj sem prišla do ugotovitve, da je pravzaprav najbolje, če pri pripravi potice čim manj ‘kompliciramo’. Seveda je dobro upoštevati osnovna priporočila, ampak marsikaj si lahko poenostavimo.

Kakšno pa je zanimanje mladih za peko tega prazničnega peciva?

Njihova osnovna predstava je, da je priprava potice zelo dolgotrajna in zapletena in da potico pečeš, ko si starejši. Ta splošna miselnost, ki se je vcepljala skozi generacije, je danes globoko zakoreninjena pri Slovencih, kar je velika škoda. Ko na delavnicah pokažem, da je marsikateri od stereotipov nepotreben, so tako mladi kot starejši presenečeni, kako enostavno in hitro je lahko potica pripravljena. Vedno svetujem, da začnejo s peko manjših potic, ki jih lahko obvladujejo, pa še bolj prikupne so. To jih običajno zelo navduši.

Katere vrste potic vse sploh poznamo?

V osnovi poznamo slane in sladke potice, od tu naprej pa je vse stvar domišljije in razpoložljivih sestavin. Obstajalo naj bi okoli 100 receptov za potice z različnimi vrstami testa in nadevov. Različnih potic je pravzaprav toliko, kolikor je gospodinj, ki jo pečejo, kajti skoraj vsaka ima nek svoj recept, ki ga je morda podedovala od mame, ali vzela iz knjige, nato pa po svojem okusu še kaj ‘popravila’. Glede na vrsto nadeva, bi potice lahko delili še na tradicionalne in novejše, kajti tudi potica se odziva na trende v kulinariki. Sploh v zadnjem času nastajajo novi recepti za tiste ljubitelje potic, ki imajo omejitve v prehrani.

Kristina Žnidar