Slovenske občine: milijoni evrov za čisto vodo

Zadnji podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da smo v letu 2014 za oskrbo z vodo v javnem vodovodu v Sloveniji načrpali 163 milijonov kubičnih metrov vode, vendar jo je do končnih uporabnikov prišlo le 117,2 milijona. Zaradi dotrajanih vodovodnih sistemov se je tako v letu 2014 izgubilo nekaj manj kot 46 milijonov kubičnih metrov vode. A podatki, ki jih bo Statistični urad zbiral v naslednjih letih, bi morali kazati drugačno podobo, saj občine v vodovodne, komunalne sisteme in čistilne naprave v zadnjem času vlagajo milijone evrov.

Tokrat smo občine s Štajerske, Osrednjeslovenske, Notranjske in Primorske regije povprašali, s kakšnimi projekti so se na področju vodovodnih in komunalnih sistemov lani spopadale , in kaj vse imajo v načrtu za letos.

V Ljubljani čez tri leta na javno kanalizacijo priključenih 98 odstotkov prebivalcev

V Zeleni prestolnici Evrope 2016 – Mestni občini Ljubljana (MOL) – se radi pohvalijo, da so ena od redkih prestolnic na svetu, kjer lahko pijemo kakovostno vodo iz pipe brez predhodne obdelave. Prvi sodobnejši javni vodovod (mesto se napaja s podzemno vodo, vodni viri pa so že od leta 1955 zaščiteni z vodovarstvenimi območji) je Ljubljana dobila leta 1890, danes pa bi lahko z raztegnjenimi cevmi vodovodnega in kanalizacijskega sistema, ki se nahajajo pod Ljubljano, prišli do Berlina in nazaj, pravijo na Občini. Omrežje je namreč skupaj dolgo kar 2.000 kilometrov. Lani so uredili vodovodni sistem na območju Trebeljevo-Mali Vrh in vodovod Trebeljevo. Še vedno poteka projekt izgradnje podzemnih zbiralnic, pa tudi izgradnja prečrpalnice za potrebe vodovoda Podutik.

Zatrjujejo, da bodo v treh letih dosegli cilj, ki so si ga zastavili na področju komunalne infrastrukture, in sicer, da bo 98 odstotkov prebivalcev v območjih strnjenega mestnega značaja v MOL priključenih na kanalizacijo. Medtem ko je bilo leta 2006 na javno kanalizacijo priključenih približno 70 odstotkov vseh prebivalcev, jo ima zdaj dobrih 88 odstotkov. Lani so končali 2. fazo projekta izgradnje komunalne infrastrukture na Rakovi Jelši, ki je bila vredna okoli 1,2 milijona evrov, in je omogočila priključitev dodatnih 100 uporabnikov. Tretjo, zadnjo fazo, v okviru katere bodo zgradili tudi čistilno napravo, bodo končali letos, zanjo pa naj bi pridobili tudi evropska sredstva.

Na občini pravijo, da dograditev javne kanalizacije na že poseljenih območjih spada med prednostne okoljske projekte MOL. Gradnja manjkajoče javne kanalizacije za odvod komunalne odpadne vode je vključena v projekt ‘Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja’, s katerim kandidirajo za evropska sredstva v finančni perspektivi 2014–2020. V projekt spadata tudi gradnja povezovalnega kanala in centralne čistilne naprave.

V Mariboru dokončali vodovodno črpališče v Studencih

V mestni občini Maribor lani niso imeli težav s kakovostjo vode v črpališčih, priznavajo pa, da na Kozjaku in na Mariborskem Pohorju še nimajo ustrezne oskrbe z vodo. »Omrežje gradimo in zamenjujemo v okviru finančnih možnosti; te so odvisne od plačil prodane vode in njene cene, ki je relativno nizka,« pojasnjujejo na Občini.

Pa vendar so bili precej aktivni. Dokončali so prvo fazo projekta gradnje vodovodnega cevovoda Maribor-Spodnje Hoče–Pivola, v kateri so zgradili 250 kubičnih metrov velik vodovodni rezervoar s črpalno postajo nad Razvanjem in priključne cevovode.

Na Občini še povedo, da so končali tudi vodovodno črpališče na Studencih, ki je pomembno za vzpostavitev zahtevanih tlakov v omrežju na Studencih in v Damiševem naselju. Poleg tega so posodobili daljinsko vodenje vodovodnega sistema, zgradili nov piezometer ob Vrbanski cesti in podaljšek vodovoda na zahodni obvoznici pri Lidlu, zamenjali elektromotorje na črpalkah v vodnjaku Betnava in v vodnjaku na Vrbanskem platoju, postavili merilne jaške z merilno opremo na meji z občinama Miklavž in Duplek, zamenjevali in popravljali hidrante, postavili pitnike, naročali investicijsko dokumentacijo za vodovode in drugo.

Naselja Jelovec, Bresternica in Malečnik so v okviru projekta ‘Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje centralne čistilne naprave (CČN) Maribor’ avgusta dobila tri kilometre novega kanalizacijskega sistema in dve črpališči ter so zdaj povezana s CČN Maribor. Skupna vrednost gradbenih del projekta v mariborski občini znaša dobrih 781 tisoč evrov (brez DDV), zanj pa so pridobili tudi evropska sredstva.

Mariborčani so začeli graditi tudi manjkajočo kanalizacijo za naselja Laznica in Spodnji Limbuš, saj zdaj tamkajšnje odpadne vode še vedno končajo v Dravi. Novozgrajena kanalizacija bo povezana s CČN, povezava pa bo služila tudi odvajanju odpadnih voda s prispevnega območja občine Ruše.

Za kanalizacijo je občina skupaj prispevala 320.000 evrov, za izvedbo in vzdrževanje vročevodnega omrežja približno 870.000 evrov, za vodovode pa 403.103 evrov.

Kot pravijo na Občini tam manjka še približno 70 kilometrov kanalskega omrežja, medtem ko ga je nekaj potrebnega hitre prenove in to bo eden glavnih projektov letošnjega leta.

Na Vrhniki lani končali eno največjih naložb

V občini Vrhnika so lani pod sloganom Čista Ljubljanica končali eno največjih naložb – 8,7 milijona evrov (brez DDV) vredno izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave. Vrhnika je namreč, tako kot še sedem drugih občin (Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna in Škofljica), del projekta ‘Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice – 1. sklop’.

CČN Tojnice, ki so jo po osemmesečnem poskusnem obratovanju uradno odprli septembra lani, ima zmogljivost 15.500 enot, izpust pa je speljan v Ljubljanico. Ob obstoječem mehanskem delu, ki so ga delno prenovili, so zgradili biološki del po tehnologiji sekvenčnih bioloških reaktorjev (SBR) z aerobno stabilizacijo blata, nitrifikacijo in denitrifikacijo, biološkim čiščenjem fosforja in dodatnim kemijskim čiščenjem fosforja. Občina je zgradila tudi 8,7 kilometra kanalizacije na Verdu, Notranjski, Gabrčah, Mirkah in Stari Vrhniki ter šest črpališč, za kar je porabila dobra dva milijona evrov (brez DDV).

Za projekte izgradnje kanalizacije in čistilne naprave je občina pridobila približno 7,7 milijona evrov nepovratnih sredstev, kar predstavlja več kot 90 odstotkov vseh upravičenih stroškov.

Kot pravijo Vrhničani, imajo v občini 98-odstotno pokritost z vodovodnim omrežjem, vsako leto pa poskrbijo, da sistem obnavljajo in vzdržujejo. Gradili bodo tudi letos. Trenutno pridobivajo projektno dokumentacijo za izvedbo vodovodnega sistema v dolžini 4,8 kilometra, v proračunu pa imajo že zagotovljen denar za njegovo izvedbo.

V Postojni posodobili in nadgradili čistilno napravo

Župan občine Postojna, Igor Marentič, pravi, da je najpomembnejši projekt ne le lanskega leta, ampak že desetletja v Postojni rekonstrukcija in nadgradnja CČN komunalnih odpadnih vod Postojna na 21.000 enot. Projekt še ni povsem končan, saj je naprava še v reklamacijski dobi, a zanjo že imajo uporabno dovoljenje in, kot pravi Marentič, v polni obremenitvi deluje zelo uspešno. Nova čistilna naprava je po številnih zapletih od leta 2007, ko so s projektom začeli, lani končno zaživela in bo zagotavljala čiščenje odpadnih vod v občini za vsaj 30 let. Uporabili so tehnologijo SBR s tremi reaktorji po 3.333 kubičnih metrov zmogljivosti in štirimi stopnjami čiščenja, ki vključujejo mehansko, biološko in kemijsko ter dodatno čiščenje iztoka z UV-dezinfekcijo. »Skupna naložba v napravo je znašala 3,7 milijona evrov, od tega je bilo 92,16 odstotka sofinanciranih sredstev,« je pojasnil župan in dodal, da so se v sedmih letih, kolikor časa je trajal projekt, korenito spremenile pričakovane zmogljivosti čistilne naprave in tudi razmere. »Ravno zaradi spremenjenega vremenskega režima, spremembe so danes veliko bolj ekstremne kot pred desetletjem, smo morali zgraditi nove zadrževalnike padavinske odpadne vode in povečati napravo,« pravi Marentič. Postojnčani gradijo tudi kanalizacijsko omrežje Prestranek-Rakitnik, ki bo obe naselji priključilo na čistilno napravo, zgradili pa so še nekaj manjkajočih kanalizacijskih odsekov v mestu Postojna.

Postojna ima na komunalnem in vodovodnem področju podobne težave kot večina občin v Sloveniji. Igor Marentič priznava, da je vodovodna infrastruktura stara, in da so zato izgube skoraj 45-odstotne. »Z medobčinskim projektom rekonstrukcije in nadgradnje vodovodnega sistema, ki ga začenjamo letos, pričakujemo bistveno izboljšanje vodooskrbe, se pa zavedamo, da bo treba nadgraditi tudi sekundarne vodovode. Tudi zato imamo že pripravljene načrte, v izkop pa bomo vzporedno s polaganjem primarnega vodovodnega omrežja polagali tudi nove kanalizacijske cevi, kjer je to potrebno,« napoveduje Marentič.

Poleg prenove in nadgradnje primarnega vodovodnega omrežja še vedno gradijo kanalizacijo v Rakitniku in povezavo na CČN Postojna, letos pa bodo sočasno z obnovo vodovoda izvajali tudi gradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja v naselju Grobišče in delno Hrašče.

Prenovili bodo vodovod Postojna-Pivka

Zaradi številnih aktivnosti, ki so jih izvajali lani na področju pridobivanja evropskih sredstev, bo prenova in hidravlična izboljšava primarnega vodovodnega omrežja Postojna-Pivka zagotovo nekoliko lažja, saj bo nekaj sredstev primaknila tudi Evropa. Projekt, s katerim bodo več generacijam zagotovili zanesljivo oskrbo z vodo, je vreden 32,6 milijona evrov in predstavlja največjo naložbo v občini nasploh. Izvajati ga bodo začeli letos, za občino Postojna pa uspešna kandidatura na evropskem razpisu pomeni pridobitev dobrih 13 milijonov evrov nepovratnih sredstev v naslednjih treh letih.

Za projektno in investicijsko dokumentacijo so lani namenili 20.000 evrov, saj so glavne izdatke (več kot 600.000 evrov) zajeli že v prejšnjih proračunih. »A največji finančni zalogaj šele prihaja, saj bomo morali financirati vmesno obračunsko obdobje in zagotavljati tudi financiranje lastnega deleža. Na tem področju ne pričakujem nobenih težav, saj je finančno stanje v Občini Postojna konsolidirano in stabilno,« pravi Marentič.

Težje je financirati manjše projekte

Medtem ko za velike projekte občine lahko dobijo evropska kohezijska sredstva, je financiranje manjših projektov velikokrat težava. »V preteklih letih smo pridobili več sredstev iz regionalnih skladov za obnovo starih mestnih jeder, ni pa dovolj denarja za gradnjo vaških kanalizacij. Glede na že potrjene projekte, kjer mora občina zagotavljati svoje lastne deleže, in glede na obveznosti, ki jih občina ima na področju odvajanja in čiščenja, ocenjujemo, da bo potrebnih še najmanj 12 let, da bomo izvedli vse predvidene naložbe, saj denarja iz evropskih virov praktično ne bo,« napoveduje postojnski župan. Kot pravi, vsako leto za investicijsko vzdrževanje namenijo ves denar, ki se nabere z omrežnino, kar znese približno 400.000 evrov.

V Pivki skoraj 10 milijonov evrov za kanalizacijo in čistilno napravo

Del projekta ‘Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice (1. sklop)’ poteka tudi v občini Pivka. Tako so lani končali z izgradnjo sistema fekalne kanalizacije in čistilne naprave Pivka. »V okviru izgradnje kanalizacijskega sistema je bilo zgrajenih 16,3 kilometra metrov fekalne kanalizacije z osmimi črpališči, prestavili smo obstoječo kanalizacijo, ki bo odslej namenjena odvodu meteornih vod, in obnovili približno pet kilometrov vodovodnega omrežja,« so povedali na pivški občinski upravi. Celotna vrednost naložbe, ki so jo financirali tudi s kohezijskimi sredstvi, je znašala 9,7 milijona evrov, od tega je iz kohezijskega sklada prišlo 8,5 milijona evrov.

V sklopu izgradnje kanalizacije so zgradili tudi čistilno napravo (ČN), ki stoji na vzhodnem robu Pivke. »Zgrajena je na osnovi MBBR (Moving Bed Biofilm Reactor) tehnologije, torej sistema, kjer so mikroorganizmi priraščeni na mobilne polietilenske nosilce, ki se prosto gibljejo v reaktorju. Biomasa (mikroorganizmi) je priraščena na te nosilce, ki se med prezračevanjem prosto gibljejo po bazenu in prihajajo v stik s prisotnim onesnaženjem ter ga odstranjujejo. Ta način čiščenja odpadnih vod je bil razvit zato, da bi imeli z upravljanjem čistilnih naprav čim manj dela, visoko stabilnost in operativno fleksibilnost sistema, nizke investicijske stroške in stroške upravljanja čistilnih naprav, predvsem pa, da bi imeli napravo, ki bo čim manj občutljiva na spremenljive vstopne obremenitve,« so pojasnili na Občini in dodali, da je zmogljivost ČN Pivka 6.500 enot, saj naj bi se poleg uporabnikov iz Pivke, Radohove vasi, Hrastja in Petelinj nanjo priključili še uporabniki iz Trnja, Klenika in Selc.

• Prenavljali bodo vodohrane, vodarne, zajetja …
• Drugi večji z vodo povezan projekt Pivčanov je ‘Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop’ (2016–2018). V okviru tega projekta bodo nadgradili dobrih 53 kilometrov vodovodnega sistema, zgradili slabih devet kilometrov novih cevovodov, rekonstruirali, oziroma zgradili štiri črpališča, šest vodohranov, dve zajetji, eno pretočno celico in regulacijski objekt. Na Občini so prepričani, da bodo tako izboljšali javno oskrbo s pitno vodo, da bodo prebivalci občin Postojna in Pivka deležni boljše in varnejše oskrbe, nekoliko pa se bo povečalo tudi število oseb, oskrbovanih iz vodovodnih sistemov.
• Poudarjajo, da gre za zelo pomemben projekt obnove vodovodnega sistema Postojna‒Pivka, ki je dotrajan, prizadevanja za njegovo uresničitev pa potekajo že več let.
  Skupna vrednost projekta vključno z neupravičenimi stroški znaša 29,9 milijonov evrov, od tega bo 21,8 milijonov evrov sofinanciranih s kohezijskega sklada, 3,85 milijona iz državnega proračuna, 4,25 milijona evrov pa bosta prispevali občini Postojna in Pivka.

Za okoljske naložbe občin lahko primakne tudi Eko sklad

Občine lahko za okoljske naložbe pridobijo tudi sredstva Eko sklada, in sicer kot ugodna posojila, na voljo pa so tudi nepovratna sredstva. Še vedno velja lanski javni poziv 54LS15 (do 30. aprila letos), v katerem je na voljo 8 milijonov evrov posojil. Posamezno posojilo lahko doseže od 25.000 evrov do dva milijona evrov, najvišji delež priznanih stroškov naložbe, ki jih investitor lahko financira s posojilom Eko sklada, pa znaša do 85 odstotkov. Na voljo je tudi 1,8 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Posojila so namenjena različnim naložbam v varstvo okolja. Mednje sodijo na primer naložbe v čistilne naprave za komunalne odpadne vode, za tehnologije, naprave in nadzorno-regulacijske ukrepe, ki omogočajo prihranek ali zmanjšanje izgub pitne vode, naprave za čiščenje oporečnih virov pitne vode. Denar lahko občine namenijo tudi izvedbi ukrepov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode, naložbam v gradnjo javnih kanalizacijskih omrežij za komunalne in/ali padavinske odpadne vode, ki se priključujejo na čistilno napravo in tudi za gradnjo oziroma rekonstrukcijo javnih vodovodnih omrežij.

V Kopru obnovili 19 kilometrov vodovodnih cevi

Na področju vodooskrbe so bili lani aktivni tudi v mestni občini Koper. V javnem podjetju Rižanski vodovod so izvedli hidravlične izboljšave vodovodnega sistema na Obali, kar jih je stalo 7,9 milijona evrov (od tega so 5,5 milijona dobili iz evropskega kohezijskega sklada), zgradili komunalno infrastrukturo na Škofijah, prvo fazo vodovoda za Abitante in obnovili več vodovodnih odsekov na celotnem področju. Na Občini povedo, da je Rižanski vodovod za komunalno infrastrukturo namenil približno milijon evrov.

V okviru tega projekta so obnovili 18.750 metrov vodovodnih cevi, zgradili 500 kubičnih metrov velik vodohran v Svetem Antonu in obnovili vodohrane v Dekanih, Livadah in na Šaletu v Izoli. »Z uresničitvijo tega projekta smo zmanjšali izgube pitne vode na vodovodnem sistemu, izboljšali oskrbo in zmanjšali tveganje onesnaženosti pitne vode,« pravijo na občini in poudarijo, da so dela izvajali ob delovanju sistema in nemoteni oskrbi prebivalstva.

Med večje projekte uvrščajo tudi izgradnjo komunalne infrastrukture na Škofijah. Hkrati z izgradnjo kanalizacijskega sistema so obnovili staro vodovodno omrežje in vsem objektom na tem območju zagotovili tudi nov vodovodni priključek.

Kot pravijo v Kopru, s pitno vodo oskrbujejo približno 99 odstotkov prebivalstva Obale. Le nekaj manjših zaselkov z manjšim številom prebivalstva nima pitne vode iz javnega vodovodnega sistema.

»Odlično sodelovanje, ki ga imamo pri okoljskih projektih z občinama Izola in Piran, bomo še poglobili s projektom celovite vodne oskrbe Obale in Krasa, ki bo dokončno rešil težavo pomanjkanja vode v treh obalnih občinah,« napovedujejo v Kopru in dodajajo, da bodo tem projektom sledili še novi. Nadaljevali bodo z izgradnjo kanalizacijskih omrežij (predvsem dokončanje druge faze kanalizacije v naselju Dekani in druge faze kanalizacije na Škofijah). Letos bodo zgolj v vodovodne sisteme vložili približno 1,8 milijona evrov.

A. Dolgan