Pomen hidracije telesa: kozarec sveže vode naj bo vedno na dosegu roke

Vsaka odrasla oseba naj bi dnevno zaužila 2,5 litra tekočin s hrano in pijačo. Tekočina, predvsem voda, je najboljša izbira za blaženje žeje, ki poskrbi za normalno delovanje našega organizma. Poleti telo s potenjem še dodatno izgublja vodo, nevarnost dehidracije se tako še poveča. S strokovnjaki smo se pogovarjali, kdaj, kako, in koliko piti, da se izognemo dehidraciji.

Kako zelo pomembna sestavina človeškega telesa je voda, priča podatek, da dve tretjini telesne teže odraslega človeka predstavlja prav voda. S svojo prisotnostjo v telesu pomembno vpliva na življenjske procese. Ana Hojs, dr. med., iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje pojasni: »Potrebna je za delovanje vseh organov in tkiv v telesu, potrebna je pri prenosu hranil in odpadnih snovi in pri uravnavanju telesne temperature«.

Znaki dehidracije

Dehidracija pomeni izsušenost oziroma pomanjkanje vode v telesu. Z dr. Hojs smo se pogovarjali, na katere simptome dehidracije moramo biti še posebej pozorni.

• Znaki blage dehidracije pri odraslih so:
  žeja, suha usta, slabša napetost kože, utrujenost, glavobol, izločanje manjše količine urina kot sicer, urin je temnejši. S stopnjevanjem dehidracije pa se lahko pojavijo še višja frekvenca
  bitja srca in dihanja, nižanje krvnega tlaka, krči, slabost, suha koža, vrtoglavica, zmedenost, omedlevica, motnje vida in smrt.
• Pri majhnih otrocih so znaki blage dehidracije:
  slabo počutje/neugodje zaradi žeje, ki jo otroci, ki še ne zmorejo povedati svojih potreb, različno izražajo, suha usta, manjše izločanje urina, urin je lahko temneje obarvan. Ko se dehidracija
  stopnjuje, pa se pojavi še slabša napetost kože, izločanje urina je še manjše ali preneha, udrte oči, podočnjaki, vdrte mečave, pri joku ni več solz, zaspanost, iz katere je otoka težko zdramiti,
  hitrejše bitje srca, znižanje krvnega tlaka, stanje se lahko, če otroku ne pomagamo, slabša do smrti. Zelo pozorni moramo biti na znake dehidracije pri majhnih otrocih, še posebej, če imajo
  obolenje s povišano telesno temperaturo ali drisko.

Kdaj, kako in koliko piti?

Telo nam sporoči potrebo po vodi z občutkom žeje, ki pa se pojavi šele, ko v telesu nastane opazna približno enoodstotna izsušitev. Vendar, kar nekaj ljudi tega občutka niti ne zazna ali pa si ne morejo sami pomagati. To so predvsem starejši, nekateri bolniki in majhni otroci. »Otroci so fizično in fiziološko drugačni od odraslih, npr. imajo večje razmerje med površino in volumnom telesa in prejmejo več toplote skozi površino, mehanizmi potenja še niso zreli. Malo večji otroci pa so pogosto telesno aktivnejši kot odrasli in dodatno izgubljajo vodo s potenjem,« še razloži sogovornica in poudari, da je pomembno prepoznavanje, ali imamo zadosti vode v organizmu.

»Vsekakor je najbolje, da tekočino uživamo po požirkih čez ves dan.“

Ko smo resnično žejni, navadno popijemo kozarec ali dva naenkrat. Miha Geršič, avtor uspešnice ‘Formula popolne postave’ svetuje: »Vsekakor je najbolje, da tekočino uživamo po požirkih čez ves dan. Preprosto zato, da ima organizem dovolj časa za samo absorpcijo in ga ne postavljamo pod pretiran stres.« Dehidracijo lahko preprečimo s preprostim trikom – cel dan imejmo pred očmi poln kozarec sveže vode. Če pa smo na poti, pa naj bo z nami tudi polna steklenica vode. Tako se bomo sčasoma navadili, da pijemo večkrat po malo.

Kaj pa uživanje tekočine med obrokom? »Preveč piti med obroki ni dobro, posebej, če jemo hitro kot Slovenci. Treba si je vzeti čas tako za pijačo kot jedačo,« svetuje doc. dr. Bojan Knap dr. med., strokovnjak za regeneracijo v procesu treninga in nutricionist.

Sogovorniki so si enotni pri priporočljivi količini zaužite tekočine dnevno. Odrasla aktivna oseba, glede na svojo telesno težo, povprečno potrebuje približno 2 do 2,5 litra tekočine (od tega približno 1,5 litra popite tekočine), otroci pa naj bi dnevno zaužili nekoliko manj (približno liter pri petih letih, pri 15-ih letih pa je priporočena količina tekočine, ki jo zaužijejo s pitjem že skoraj enaka kot pri odraslih). Količino popite tekočine povečamo ob športni aktivnosti in v vročih poletnih dneh.

Tekočina naj bo sobne temperature

V poletnih mesecih, ko je toplo vreme in nam je hitro vroče, si želimo le ledeno mrzle pijače. Dr. Knap opozarja na zmernost: »Vse je odvisno od navad in želodca. Če smo razgreti, lahko s hladno pijačo dobimo akutni gastritis, zato takoj po naporu bolj ustrezajo pijače sobne temperature, čeprav nam teknejo bolj ledeno mrzle«.

Zdravo blaženje žeje

Na vsakem koraku opazimo oglase, ki promovirajo takšne in drugačne napitke – v vseh oglasih poudarjajo njihov zdravilen vpliv na naše telo. Kaj pa je za naše telo res najbolj priporočljivo?
Sogovorniki pravijo, da je to zagotovo navadna voda, lahko pa tudi nesladkan čaj ali voda z limono brez sladkorja. Osebni trener za športno aktivne ljudi priporoča: »Med daljšimi aktivnostmi je vsekakor priporočljivo uživati tudi izotonične napitke (nadomestijo izgubljene soli in glukozo), ki telesu zagotovijo vse potrebne snovi, potrebne za energijo in regeneracijo.« Dr. Bojan Knap ne priporoča pretirano sladkih pijač, ki jih obožujejo predvsem otroci: »Sladkane in gazirane pijače so prave kalorične bombe in so glavni razlog debelosti v razvitem svetu.« Kako pomembna pa je vsebnost mineralov v tekočinah, ki jih zaužijemo? Nutricionist odgovarja: »Minerali so pomembni pri napornih vsakodnevnih tekmovanjih, kot je recimo Giro, sicer zadostuje zdrava prehrana in voda. Naša voda je še odlična, priporočam svežo studenčnico v naravi. V Sloveniji lahko izkoristimo ta privilegij!«